NADOMESTILO ZA BREZPOSELNEGA PODJETNIKA

Bralec ima majhno družinsko podjetje, ki je zaradi finančne nediscipline pogodbenih partnerjev in stečaja večjega podjetja s poslovanjem zašlo v rdeče številke. Dohodki iz rednega poslovanja zadostujejo komaj za plačevanje prispevkov, sredstev za preživetje pa praktično nima in živi s pomočjo kreditov, zato razmišlja, da bi svojo dejavnost zaprl. Zanima ga, ali bi kot podjetnik lahko pridobil denarno nadomestilo za brezposelnost. Star je 56 let in ima 36 let delovne dobe, na zavodu pa še ni bil. Ali lahko obdrži »popoldanski« s. p.?

Leto je naokoli in na voljo so že pomembnejši statistični podatki, ki omogočajo ocenjevanje gmotnega položaja upokojencev v preteklem letu. Kljub dvema uskladitvama, ki sta bili izvedeni v letu 2016, pa se gmotni položaj, gledano skozi razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo, ni izboljšal, saj se ta niso zvišala, marveč ponovno znižala! Uskladitvi pa sta vendarle vplivali na to, da se lani vsaj realna vrednost pokojnin ni znižala.

Po sklepu o izredni uskladitvi pokojnin so bile te najprej usklajene 1. januarja 2016 za 0,7 odstotka, nato pa še 1. oktobra 2016 – prav tako po sklepu – za 0,4 odstotka. Skupno povečanje pokojnin je tako znašalo 1,1 odstotka. 

PROMETNA NESREČA

Po pomoč je prišla bralka, ki je pred tedni nehote povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil poškodovan pešec, ki je še na okrevanju v bolnišnici. Obiskala ga je in se mu opravičila. Poškodovanec ji je obljubil, da je ne bo tožil, ker bi se kaj takega lahko zgodilo vsakemu vozniku. Sama pa se nikakor ne more pomiriti, veliko joče, razdražljiva je, boji se usesti za volan, ponoči se zbuja in dogodek vedno znova podoživlja … Ker si ne zna več pomagati, se je odločila za strokovno pomoč.

Zveza društev upokojencev Slovenije je lani sprejela odločitev, da bo sama ali v sodelovanju s somišljeniki pripravila in vložila v proceduro zakon, ki bo natančno opredelil samostojnost in neodvisnost rezervnega demografskega sklada. Pri tem so računali na podporo sindikatov in mlajše generacije, ki jim bo neodvisni avtonomni rezervni sklad tudi namenjen. Sklenili so, da »se ne bodo pustili izigrati in bodo naredili vse, da zaščitijo premoženje, ki ni namenjeno reševanju apetitov vsakokratne oblasti«. Te obljube niso uresničili in sklada še vedno ni.

ZAVRNITEV DEDIŠČINE

Bralec ima ostarelega očeta, s katerim se v življenju nista najbolje razumela. Oče je bil od nekdaj veliko zdoma, rad je pil, pogosto je izgubljal denar pri raznih stavah in kartanju. Izposojal si je denar od znancev in sosedov, živel od danes do jutri, tako da se mu bo hiša, v kateri živi, kmalu podrla na glavo. Po zgodnji mamini smrti je sin izkoristil prvo priložnost, da se je odselil, redko je obiskal očeta, saj ga je ta ob vsaki priložnosti zmerjal ali zahteval denar. Ker sta edina sorodnika, bralca zanima, ali bo moral po očetovi smrti poravnati njegove morebitne dolgove in ali se lahko v tem primeru odreče dediščini.

ČAKALNA DOBA ZA OPERACIJO LEDVIČNIH KAMNOV

Bralcu je osebni zdravnik dejal, da lahko na operacijo ledvičnih kamnov čaka tudi več kot leto dni, obenem mu je izdal napotnico za specialista. Pri pregledu pa je specialist ugotovil, da bi operacijo potreboval čim prej. Njegov osebni zdravnik se s tem ni strinjal. Bralca zanima, kdo ima prav in koliko časa bo moral čakati na operacijo.

V skladu s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 63/10) se stopnje nujnosti pri zdravstvenih posegih razvrščajo v kategorije nujno, hitro in redno. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti nujno, je izvedena takoj, najpozneje v 24 urah, in ni predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti hitro, je izvedena najpozneje v treh mesecih. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti redno, je izvedena najpozneje v šestih mesecih.

TEŽAVE Z OTEKANJEM NOG

Bralka ima težave zaradi obojestranskega otekanja nog okoli gležnjev. Oteklina je nastopila pred tremi meseci, ko je začela jemati dvojna zdravila za znižanje holesterola. Zaradi pridružene bolečine in nemoči v mišicah je eno izmed njih (katalip) prenehala jemati. Bolečine so se umirile, ostala je neboleča oteklina gležnjev brez vidnih sprememb kože, ki prek noči le deloma splahne. Več let jemlje različna zdravila zaradi visokega krvnega tlaka, trenutno amlodipin.

UGODNEJŠE VREDNOTENJE POKOJNINSKE DOBE BREZ DOKUPA

Bralec A. K. iz Ljubljane navaja, da se je starostno upokojil jeseni 2016 pri starosti 58 let s 40 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa. Starost mu je bila znižana zaradi zaposlitve pred 18. letom. Zanima ga, zakaj ni upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe, saj ima več kot 40 let pokojninske dobe, pokojnina pa mu je bila odmerjena le v višini 57,25 odstotka pokojninske osnove, kar je odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Zdus je v zvezi s predlogom za ureditev pravičnejših pokojnin za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupa, ki ga je predlagal vladi, dobil številne pripombe, češ da ženske niso v enakopravnem položaju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga povzemamo, to ni tako. 

Ker je najnižja pokojninska osnova vgrajena v sistem predvsem z namenom zagotavljanja večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin, po zakonu upravičenih do take odmere, bi bilo utemeljeno pričakovati, da je določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. V resnici pa ni tako, trdi predsednik Zdusa Janez Sušnik. Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za tolikšno dobo, je celo nižja od cenzusa za dodelitev...