Predlog zakona o demografskem skladu je treba spremeniti
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) vseskozi sodeluje pri aktivnostih za pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu. K predlogu zakona imajo precej pripomb, ki jih povzemamo.
Zdus zagovarja stališče, da je treba dolgoročno zagotoviti stabilen vir za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. Iz strategije dolgožive družbe, ki jo je Vlada RS sprejela julija letos, izhaja, da bodo demografska razmerja med tremi generacijami vplivala na mnoge družbene sisteme. Tako tudi na področje pokojninskega zavarovanja, kjer dosedanji viri, opredeljeni z zakonom, ne bodo zadostovali brez vsakoletnega povečevanja sredstev iz proračuna države. Kot izvorni vir je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opredeljen proračun države. Z opredelitvijo dolgoročno učinkovitega upravljanja obstoječega premoženja Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zagotovitvijo stabilnih dodatnih finančnih virov s ciljem povečevanja namenskega premoženja demografskega rezervnega sklada želijo povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem tako, da bo aktivna generacija pridobila zaupanje v svojo varno prihodnost v starosti.
Več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Svet zavoda je na majski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), in sicer o problematiki pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pred dobrim letom (v majski številki revije) smo prav tako pisali o tej temi in zapisali, da pri pobiranju prispevkov za PIZ ni napredka. Tokrat pa je svet zavoda na podlagi poročila ugotovil, da gre za viden napredek na tem področju. Očitno je do njega prišlo tudi na podlagi dolgoletnih prizadevanj Fursa oziroma prej davčne uprave, republiškega inšpektorata za delo in tudi zavoda, ki so opozarjali na določene probleme in dajali pobude za spremembo zakonodaje.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TRAJNI URINSKI KATETER
Bralka že dalj časa skrbi za moža, ki ima zaradi obolenja prostate vstavljen trajni urinski kateter. Zvečer urin iz vrečke odtoči, vendar se do 1. ure zjutraj spet napolni, zato vsako noč ob tej uri vstaja. Zaradi tega je pogosto neprespana in utrujena. Mož dnevno popije od 2,5 do 3 litre čaja ali drugih tekočin. Sprašuje, kako naj si pomaga, da bo vrečka za zbiranje seča zdržala do jutra.
Urinski kateter je v telesu tujek in vir okužb, zato ga poskušamo čim prej odstraniti. Žal pri nekaterih obolenjih ne gre drugače. Bralkin mož do zdaj ni imel vnetja sečil, ki so pri stalnem urinskem katetru dokaj pogosta, kar pomeni, da gospa dobro skrbi za odvajanje seča in upošteva nasvete urologa. Med njimi je tudi pitje med 2 in 3 litri tekočine na dan. Tako se možnost zastoja in razvoja bakterij v sečnih poteh zmanjša. V ležečem položaju je odvajanje vode iz telesa pospešeno, zato morajo predvsem tisti, ki jim noge čez dan otečejo, ponoči pogosteje na vodo.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZASTOPNIK PACIENTOVIH PRAVIC
Že pred časom je bil sprejet zakon o pacientovih pravicah, ki je uvedel tudi zastopnika pacientovih pravic, vendar bralki njen zdravnik še ni omenil, da se lahko za pomoč obrne tudi nanj. Rada bi vedela, katere pravice ima v primeru bolezni in hospitalizacije.
Zakon o pacientovih pravicah je bil sprejet že skoraj pred desetletjem in je med drugim uvedel tudi pravico do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic, za katero je pristojen zastopnik pacientovih pravic. Do njegove pomoči ste torej upravičeni po zakonu, pomoč pa mora biti brezplačna.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAJAMČENA INVALIDSKA POKOJNINA
Bralka navaja, da njen mož uživa invalidsko pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi on upravičen do zajamčene pokojnine v višini 500 evrov, glede na to, da je imel ob invalidski upokojitvi leta 2014 manj kot 40 let pokojninske dobe. Zanima jo tudi, kako bi ji odmerili vdovsko pokojnino, če bi mož umrl pred njo, saj sama nima pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena.
Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejeta konec maja letošnjega leta, z veljavnostjo od 1. oktobra 2017, določa, da je ne glede na določbe veljavnega zakona, ki urejajo odmero starostne ali invalidske pokojnine, zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po tem zakonu in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 500...
-
Iz mesečnega statističnega pregleda za april 2017, ki ga na svoji spletni strani za vsak mesec objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je razvidno, da se tudi po prvem četrtletju letošnjega leta nadaljujejo za nekoliko bolj vzdržno financiranje obveznega zavarovanja spodbudni podatki o številu uživalcev prejemkov, za katerih izplačilo je pristojen. Izbrali smo nekatere ključne podatke in jih primerjali s podatki lanskega decembra. Številke so zanimive in marsikaj povedo.
Na vprašanja iz delovnega razmerja odgovarja Dušan Bavec
NADURNO DELO
Bralkina hči dela v računovodstvu manjšega podjetja, kjer poleg računovodskih del opravlja tudi nekatere delovnopravne naloge. Po večletni krizi imajo zdaj zelo veliko naročil, tako se že pojavljajo potrebe po nadurnem delu. Na kaj morajo biti pozorni, da bodo postopali v okviru zakona?
Delo čez polni delovni čas oziroma t. i. nadurno delo na podlagi 144. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, je mogoče odrediti le v primerih: izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, zato priporočam tudi vpogled v zavezujočo panožno kolektivno pogodbo.
Ponovno pozvali k ustanovitvi demografskega sklada
Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas in eden najpomembnejših nosilcev socialne varnosti državljanov, zato je Razvojni program zavoda temeljni programski dokument. Na junijski seji so člani sveta zavoda sprejeli program za obdobje 2017–2021, ki opredeljuje razvojne usmeritve, vizijo, poslanstvo in glavne cilje zavoda.
V razpravi so člani sveta ugotovili, da je razvojni program dobra osnova za prihodnje petletno obdobje. Spodbudno je, da imajo usmeritve konkretne merljive kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče nadzirati uresničevanje zastavljenih ciljev. Dokument prikazuje tudi slabosti in prednosti zavoda, hkrati pa tudi priložnosti in nevarnosti, ki lahko ogrozijo načrtovane cilje. Vizija zavoda ostaja enaka kot v preteklosti, to je zadovoljna stranka, javnost in zaposleni.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SPOMENIŠKO ZAŠČITENA STAVBA
Bralka je podedovala že zelo dotrajano stavbo, ki pa je razglašena za spomenik. Na stavbi bi bilo treba popraviti praktično vse, od oken in vrat, do strehe, dimnika in fasade. Bralka jo že dalj časa poizkuša prodati, vendar pri tem nima uspeha. Zanima jo, ali lahko kako doseže, da stavba ne bi bila več pod spomeniškim varstvom.
Nepremična dediščina, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti; je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij; ali nepremičnina, ki predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, je lahko zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali občino razglašena za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Razglasitev za spomenik ni odvisna od stanja objekta, pač pa predvsem od njegovega pomena.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PANIČNA MOTNJA
Dolgoletni naročnik je prišel na svetovanje zaradi težav, ki se v zadnjem času stopnjujejo. Začelo se je z občasno tesnobnostjo, za katero ni našel razloga, zato jo je poskušal spregledati. Vendar se je občasen pojav spremenil v panični napad približno enkrat na teden. Obvladoval ga je z zeliščnimi tabletami za pomirjanje, zdaj pa je tako hudo, da ima napad skoraj vsak dan. Njegovo življenje se je spremenilo v en sam velik strah, in sploh ne more več normalno živeti.
