STRANSKI UČINKI ZDRAVIL V PROSTI PRODAJI

Bralka, stara 76 let, ima pet let neredno bitje srca, zato redno jemlje Marevan, Concor, Ampril HL in Atorvastatin. Krvavitev ali drugih zapletov do zdaj ni bilo. Še vedno skrbi zase in za moža, kuha, pospravlja, ima manjši vrt, igra karte, se druži s prijatelji in rada hodi v naravo. Vedno bolj pa jo moti občasna pozabljivost (ali je zaklenila vrata, izključila likalnik, kam je položila ključe). Sprašuje, ali bi ji za boljši spomin pomagal Bilobil.

SKLEPANJE NAJEMNE POGODBE

Bralka bi stanovanje oddala v najem, ker se je sin, ki je do zdaj živel v njem, odselil v tujino. Zanima jo, na kaj mora paziti pri sklepanju najemne pogodbe.

Seveda je dobro, da najdemo najemnika, ki je urejen in daje videz, da ne bo povzročal škode ali težav in ima dovolj dohodkov za plačevanje najemnine in stroškov. Pri najemni pogodbi pa je najpomembnejše, da je sklenjena v pisni obliki in so v njej urejena bistvena vprašanja najema. Treba je napisati, kaj je predmet najema, za koliko časa se daje v najem, kolikšna je najemnina, katere stroške, vezane na stanovanje, krije najemnik in katere lastnik stanovanja in kdo poleg najemnika še lahko živi v stanovanju.

VOZILA S PREDNOSTJO

Ob nedavni tragični nesreči v Ljubljani, v kateri je bilo udeleženo tudi reševalno vozilo, bralca zanima, kako je pri nas urejeno srečanje z vozili s prednostjo. Ali je lahko tudi voznik reševalnega vozila kriv za nesrečo? 

Vozila s prednostjo morajo uporabljati modro svetilko skupaj s sireno. Taka vozila lahko uporabljajo tudi svetlobni znak z dolgima žarometoma, ki enakomerno izmenično utripata, vendar le podnevi. Vozilo s prednostjo sme med vožnjo izjemoma uporabljati tudi samo posebne svetlobne znake brez sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena varnost udeležencev cestnega prometa.

VDOVSKA POKOJNINA

Bralca A. K. iz Ljubljane zanima, kdaj bo lahko njegova teta, ki živi v Nemčiji, uveljavila vdovsko pokojnino. Njen mož, ki je iz Slovenije prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, je umrl konec leta 2015. V Sloveniji je dopolnil le 2 leti in 4 mesece pokojninske dobe, v Nemčiji pa 28 let in 10 mesecev pokojninske dobe. Teta je bila ob njegovi smrti stara 51 let in 21 dni.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, t. i. čakalno starost, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi v primeru, ko vdova uživa vdovsko pokojnino skupaj z otrokom.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

KAKO PRODATI NJIVO

Bralka bi rada prodala njivo, ki jo je podedovala po svojih starših. Že pred leti jo je dala v najem sosedu, ki jo zdaj želi kupiti. Bralko zanima, kako naj izvede prodajo, ker naj bi o tem obvestila tudi upravno enoto.

Prodaja kmetijskega zemljišča je izvedena po posebnem postopku, ki je obvezen. Če je izvedena drugače, se namreč šteje, da je prodaja nična, pogodbe, ki bi bila sklenjena mimo tega postopka, pa ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo.

Na začetku aprila je odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je vlada posredovala v sprejem državnemu zboru po skrajšanem postopku konec preteklega leta, in soglasno podprl njegov sprejem z dopolnili, podanimi na seji. O tem predlogu zakona smo obširno pisali v februarski Vzajemnosti. Predlagana zakonska dopolnila pomembno spreminjajo pogoje za izplačilo višjega zneska zajamčene starostne in invalidske pokojnine za dopolnjeno pokojninsko dobo, določeno v zakonu, od zneska, ki ga sicer zagotavlja njuna odmera za tolikšno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, po ocenah omogočajo vključitev večjega števila upravičencev, vplivajo pa tudi na drugačen rok začetka veljavnosti tega zakona. 

ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Bralcu se izteka denarno nadomestilo in na zavodu za zaposlovanje so mu pojasnili, da ni upravičen, da bi mu zavod plačeval prispevke do izpolnitve pogojev za upokojitev, ker mu manjka še več kot leto. Začel je iskati službo in obstaja možnost, da se zaposli, vendar ga moti praksa delodajalca, da je prva zaposlitev vedno s poskusnim delom. Zanima ga, ali je v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine kot tudi do pravic na zavodu za zaposlovanje.

POVIJANJE NOG PRI VENSKI BOLEZNI

Tokrat smo prejeli dve vprašanji: prva bralka je bila pred dobrima dvema mesecema operirana zaradi krčnih žil. Še vedno povija nogo z elastičnim povojem. Ker prihajajo topli dnevi, sprašuje, kako dolgo je povijanje še potrebno. Pri drugi bralki se je na krčni žili na sredini goleni pojavila približno 5 cm dolga pordela oteklina, ki je toplejša in jo boli. Zanima jo, ali lahko nogo kljub temu povija.

Osnovno zdravljenje pri kronični venski bolezni, njenih posledicah in poznih zapletih je zunanja kompresija – bodisi z elastičnimi povoji bodisi ustreznimi nogavicami. Na začetni stopnji venskega obolenja med bolniki ni velikega navdušenja za takšno terapijo. Pri napredovalih stadijih, predvsem pri bolnikih, ki imajo težave s krčnimi žilami ali stalnim otekanjem gležnjev oziroma goleni, je kompresijsko zdravljenje smiselno. Pri golenjih razjedah pospeši celjenje in zmanjša bolezenske znake, zato je zunanja kompresija osnovno zdravljenje.