NEKDANJA DRUŽBENA LASTNINA

Bralec zadnjih 50 let uporablja zemljišče, ki je bilo nekoč poljska pot. V zemljiški knjigi je napisano »družbena lastnina v splošni rabi« oziroma da gre za kmetijsko zemljišče. Bralec je na občino naslovil prošnjo, da bi zemljišče odkupil, vendar ni dobil odgovora, kasneje pa so ga usmerili na sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi bil dejanski lastnik parcele. Iz sklada so ga napotili na državno pravobranilstvo, od tam so ga usmerili na komisijo za urejanje družbene lastnine, ta pa nazaj na občino. Bralca zanima, kako naj pride do lastništva nepremičnine.

PREPIR JE V REDU

Naročnica je prišla na svetovanje zaradi partnerskega odnosa, ki je vse slabši. Mož se je pred nekaj meseci upokojil, česar si ni želel, ampak v podjetju niso imeli več delovnega mesta zanj. Za povrh si je poškodoval roko, tako da okoli hiše ne more več opraviti toliko dela, kot je bil vajen. Prepirata se za vsako malenkost, vse ga moti, priznava pa, da tudi sama hitro vzkipi. Tako je njun dom postal bojišče, na katerem se nihče ne počuti več dobro. Zanima jo, kaj lahko sama naredi drugače, saj se zaveda, da je spreminjati drugega že na začetku propadel projekt.

TRAJNI URINSKI KATETER

Bralka že dalj časa skrbi za moža, ki ima zaradi obolenja prostate vstavljen trajni urinski kateter. Zvečer urin iz vrečke odtoči, vendar se do 1. ure zjutraj spet napolni, zato vsako noč ob tej uri vstaja. Zaradi tega je pogosto neprespana in utrujena. Mož dnevno popije od 2,5 do 3 litre čaja ali drugih tekočin. Sprašuje, kako naj si pomaga, da bo vrečka za zbiranje seča zdržala do jutra.

Urinski kateter je v telesu tujek in vir okužb, zato ga poskušamo čim prej odstraniti. Žal pri nekaterih obolenjih ne gre drugače. Bralkin mož do zdaj ni imel vnetja sečil, ki so pri stalnem urinskem katetru dokaj pogosta, kar pomeni, da gospa dobro skrbi za odvajanje seča in upošteva nasvete urologa. Med njimi je tudi pitje med 2 in 3 litri tekočine na dan. Tako se možnost zastoja in razvoja bakterij v sečnih poteh zmanjša. V ležečem položaju je odvajanje vode iz telesa pospešeno, zato morajo predvsem tisti, ki jim noge čez dan otečejo, ponoči pogosteje na vodo.

ZASTOPNIK PACIENTOVIH PRAVIC

Že pred časom je bil sprejet zakon o pacientovih pravicah, ki je uvedel tudi zastopnika pacientovih pravic, vendar bralki njen zdravnik še ni omenil, da se lahko za pomoč obrne tudi nanj. Rada bi vedela, katere pravice ima v primeru bolezni in hospitalizacije.

Zakon o pacientovih pravicah je bil sprejet že skoraj pred desetletjem in je med drugim uvedel tudi pravico do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic, za katero je pristojen zastopnik pacientovih pravic. Do njegove pomoči ste torej upravičeni po zakonu, pomoč pa mora biti brezplačna.

ZAJAMČENA INVALIDSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da njen mož uživa invalidsko pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi on upravičen do zajamčene pokojnine v višini 500 evrov, glede na to, da je imel ob invalidski upokojitvi leta 2014 manj kot 40 let pokojninske dobe. Zanima jo tudi, kako bi ji odmerili vdovsko pokojnino, če bi mož umrl pred njo, saj sama nima pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejeta konec maja letošnjega leta, z veljavnostjo od 1. oktobra 2017, določa, da je ne glede na določbe veljavnega zakona, ki urejajo odmero starostne ali invalidske pokojnine, zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po tem zakonu in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 500...

Iz mesečnega statističnega pregleda za april 2017, ki ga na svoji spletni strani za vsak mesec objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je razvidno, da se tudi po prvem četrtletju letošnjega leta nadaljujejo za nekoliko bolj vzdržno financiranje obveznega zavarovanja spodbudni podatki o številu uživalcev prejemkov, za katerih izplačilo je pristojen. Izbrali smo nekatere ključne podatke in jih primerjali s podatki lanskega decembra. Številke so zanimive in marsikaj povedo.

NADURNO DELO

Bralkina hči dela v računovodstvu manjšega podjetja, kjer poleg računovodskih del opravlja tudi nekatere delovnopravne naloge. Po večletni krizi imajo zdaj zelo veliko naročil, tako se že pojavljajo potrebe po nadurnem delu. Na kaj morajo biti pozorni, da bodo postopali v okviru zakona?

Delo čez polni delovni čas oziroma t. i. nadurno delo na podlagi 144. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, je mogoče odrediti le v primerih: izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, zato priporočam tudi vpogled v zavezujočo panožno kolektivno pogodbo.