DARILNA POGODBA

Bralka je solastnica manjše kmetije. Živi drugje in bi svoj delež rada podarila nečaku, ki je ostal na kmetiji. Zanima jo, kako naj to naredi in kolikšni so davki.

Bralka lahko svoj delež podari nečaku z darilno pogodbo. To je pogodba, v kateri darovalec brezplačno nekaj podari obdarjencu, ta pa darilo sprejme. Darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

Potem ko jo bosta bralka in nečak podpisala, je treba upravno enoto, na območju katere leži kmetija, zaprositi za odobritev pravnega posla. Za kmetijska zemljišča namreč velja poseben režim razpolaganja, ki omejuje lastnika pri tem, komu sme podariti ali pa prodati kmetijska zemljišča.

ČUSTVA SO POMEMBNA

»Pred mesecem sem izgubila mamo, umrla je po kratki in hudi bolezni,« je povedala naročnica, ki je prišla na pogovor. Poslovila se je od nje, vendar ostaja v njej grenkoba, saj si je želela, da bi z mamo spregovorili o čustvih, se objeli, si dovolili zjokati se … Nič od tega se ni zgodilo, mama je odšla, tako kot je živela, čustveno nedostopna, čeprav zelo skrbna do družine. Bralki ostaja vprašanje, kaj je naredila narobe, da je mama ni imela rada, saj s tem težko živi.

IZGUBA KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Bralka je pred kratkim izgubila kartico zdravstvenega zavarovanja. Zanima jo, ali lahko brez nje uveljavlja pravico do zdravstvenega pregleda. Ker je upokojenka z nizko pokojnino, bi jo vsak strošek, ki bi ga morala plačati iz svojega žepa, precej prizadel.

V primeru izgube kartice zdravstvenega zavarovanja svetujem, da čim prej naroči novo. To lahko naredi na najbližji izpostavi ali območni enoti ZZZS, še hitreje pa lahko to stori na spletu. Nova kartica bo po pošti prišla kot priporočena pošiljka najkasneje v dveh tednih, za ta čas pa bo prejela pisno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju. Potrdilo je povsem enakovredno kartici zdravstvenega zavarovanja in zadošča, če ga pokažete zdravniku ob zdravstvenem pregledu. Morate pa zaradi izgube kartice novo plačati iz svojega žepa, in sicer po ceniku listin.

Po dolgem času je zagledal luč sveta predlog zakona o demografskem rezervnem skladu (DRS). Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pričakoval, da bo o njem razpravljal že pred časom, žal mu to ni bilo omogočeno. Sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, ki je bil sprejet decembra 2012, je določil, da mora biti zakon sprejet v dveh letih od njegove uveljavitve, torej do konca leta 2014. Ta rok je že zdavnaj minil, prav tako tudi tisti, ki si ga je določila koalicija v svoji pogodbi.

IZPLAČILO LETNEGA DODATKA

Bralka M. Z. iz Ljubljane navaja, da je od začetka letošnjega leta uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja, zato tudi opravlja samostojno dejavnost le v polovičnem delovnem času, to je 4 ure dnevno. Zanima jo, ali bi morala ob julijskem izplačilu nadomestila prejeti še letni dodatek. Njena prijateljica, ki je tudi uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ga je namreč prejela, medtem ko ga ona ni.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 določa, da se letni dodatek za letošnje leto izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2017. Višina letnega dodatka je odvisna od višine pokojnine upravičenca do letnega dodatka. Najvišji letni dodatek 400 evrov so prejeli uživalci pokojnin v višini do 430 evrov, 260 evrov uživalci pokojnin od 430,01 evra do 530 evrov, 200 evrov uživalci pokojnin od 530,01 evra do 630 evrov, 150 evrov uživalci pokojnin od 630,01 do 760 evrov, drugi prejemniki, katerih pokojnina znaša več kot 760,01 evra, pa so prejeli 90 evrov letnega dodatka.

Vlada in socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta v začetku julija podpisali izjemno pomemben dokument za usodo prihodnjih sprememb v pokojninskem in invalidskem zavarovanju (če ga bodo seveda prihodnje vlade in socialni partnerji spoštovali). Obsega nabor vseh tistih rešitev, o katerih soglašajo, da pomenijo usklajena izhodišča za njihovo pripravo. O tem dokumentu je pred tem potekala intenzivna razprava skoraj leto dni, ki je temeljila predvsem na ukrepih, poudarjenih v beli knjigi o pokojninah. Iz poročila, ki ga je o dokumentu objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, povzemamo cilje, h katerim naj bi težile prihodnje spremembe na tem področju, ter potrebne ukrepe, ki naj bi zagotovili njihovo uresničitev.

NEREDNO BITJE SRCA

62-letno bralko skrbi, da je ne bi zadela možganska kap. Pred tedni je brala, da je pri nerednem bitju srca le-ta veliko bolj pogosta. Predvsem zvečer pred spanjem ima neprijeten občutek, da ji srce zastane in nato močno udari. Pri jutranjem merjenju krvnega tlaka je utrip enakomeren. Počuti se zdravo, je telesno aktivna in ne jemlje nobenih zdravil. Spi slabo, zato zvečer popije pomirjevalni čaj, ne pije kave, alkohola in ne kadi.

Radi rečemo, da dokler ne vemo zanj, je srce zdravo. In prav nenavaden utrip čutimo najprej. Ni pa nujno, da gre pri tem za obolenje srca. Težave, ki jih opisuje gospa, so najverjetneje prezgodnji prekatni utripi. Pri tolmačenju EKG jih opisujemo kot VES (ventrikularne ekstrasistole). Če nastanejo v povezavi z obolenjem srca, so lahko nevarne tudi za srčni zastoj. Vendar jih lahko zasledimo tudi pri boleznih drugih organov in zelo pogosto pri zdravih ljudeh v povezavi z uživanjem kave, alkohola, poživil, pri stresu, slabem spanju. V obliki, kot jih opisuje bralka, so skoraj gotovo nenevarne. Ker so moteče, ji svetujem, da pri svoji zdravnici opravi EKG in pregled krvi za morebitne motnje v presnovi elektrolitov ali ščitnice. Dvomim, da bi ob že daljši uporabi aritmijo lahko povzročil pomirjevalni čaj, čeprav je tudi to mogoče, zato ga naj nekaj dni ne pije. Ugodno vplivajo tudi magnezijeve tablete.

REGRES IN POVRAČILO STROŠKOV

Bralka je zaposlena v manjšem frizerskem salonu. Po nekaj letih krize, ko je delodajalka njej in njenim sodelavkam težko ohranjala zaposlitev in zagotavljala izplačevanje sicer dogovorno znižane plače (v višini minimalne plače), se je letos poslovanje izboljšalo. Regresa niso dobile že nekaj let, zato jo zanima, v kako dolgem času mora biti izplačan in kako je z uveljavljanjem regresa za nazaj, ko je bila delodajalka v likvidnostnih težavah in so se delavke strinjale, da se regresu odpovedo na račun ohranitve zaposlitve. Prikrajšane so bile tudi pri povračilu stroškov za prevoz na delo, saj so prejemale le pavšalno nizke zneske, zato bi zdaj rade uveljavljale pravice, ki jim pripadajo. Ali so upravičene tudi do razlike v plači za nazaj?