Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SPOMENIŠKO ZAŠČITENA STAVBA
Bralka je podedovala že zelo dotrajano stavbo, ki pa je razglašena za spomenik. Na stavbi bi bilo treba popraviti praktično vse, od oken in vrat, do strehe, dimnika in fasade. Bralka jo že dalj časa poizkuša prodati, vendar pri tem nima uspeha. Zanima jo, ali lahko kako doseže, da stavba ne bi bila več pod spomeniškim varstvom.
Nepremična dediščina, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti; je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij; ali nepremičnina, ki predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, je lahko zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali občino razglašena za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Razglasitev za spomenik ni odvisna od stanja objekta, pač pa predvsem od njegovega pomena.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PANIČNA MOTNJA
Dolgoletni naročnik je prišel na svetovanje zaradi težav, ki se v zadnjem času stopnjujejo. Začelo se je z občasno tesnobnostjo, za katero ni našel razloga, zato jo je poskušal spregledati. Vendar se je občasen pojav spremenil v panični napad približno enkrat na teden. Obvladoval ga je z zeliščnimi tabletami za pomirjanje, zdaj pa je tako hudo, da ima napad skoraj vsak dan. Njegovo življenje se je spremenilo v en sam velik strah, in sploh ne more več normalno živeti.
Zdus se zavzema za prevetritev pravic
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je ponovno predstavila stališča in predloge glede napovedane zdravstvene reforme, medse pa je povabila tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc z ekipo. Predsednik Janez Sušnik je dejal, da je veljavna ureditev zdravstvenega varstva zastarela in potrebna sprememb, zato je njihova delovna skupina pripravila predloge, s katerimi ne želijo rušiti zdravstvene reforme, bi pa radi, da jim prisluhnejo in dobre tudi vključijo.
Martin Toth, ki je pred petindvajsetimi leti postavil sedanji sistem zdravstvenega varstva, je kot vodja delovne skupine poudaril, da se pri Zdusu zavzemajo za ohranitev in izboljšanje ter tudi za dolgoročno in finančno vzdržnost javnega sistema socialne in zdravstvene varnosti in za razvoj javne zdravstvene mreže, v kateri bodo pomembno mesto imeli tudi programi za krepitev zdravja. Predlagajo, da so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni vse osebe, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji ali opravljajo pridobitno dejavnost, in njihovi družinski člani. Zato se zavzemajo za odpravo vseh pogojev za vključitev v osnovno zavarovanje, za ljudi brez dohodka, prejemnike socialne pomoči in brezposelne pa naj prispevke poravna država ali občina. Podpirajo tudi spremembe na področju zasebnih zavarovanj za nekatere storitve, ki ne bi bile vključene v obvezno zavarovanje.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk
DOPLAČILA ZA ZDRAVILA
Bralko zanima, zakaj je dolžna doplačevati za nekatera zdravila, čeprav ima veljavno tako obvezno kot tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Do tovrstnih doplačil prihaja zaradi uvedbe sistema najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil (NPV). Pravna podlaga za uvedbo tega sistema pa je pravilnik o razvrščanju zdravil na listo, ki natančneje določa tudi postopke oblikovanja terapevtskih skupin zdravil. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je že leta 2003 uvedel sistem najvišjih priznanih vrednosti za medsebojno zamenljiva zdravila, v katerem je določil, do katere zgornje meje (najvišje priznane vrednosti) bo še kril stroške določenega zdravila z enako učinkovino. Ta vrednost pa je postavljena na ceno najcenejšega zdravila v skupini.
Na pokojninska vprašanja ogovarja Milena Paulini
DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka M. K. z Iga navaja, da se je zaposlila 3. julija 1979 in je vseskozi zaposlena. Od leta 2015 je pri njej podana tudi invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, zato jo zanima, ali zanjo veljajo ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 18. junija 2021 bo stara 60 let, vendar se ji starost lahko tudi zniža zaradi skrbi za tri otroke.
Zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine z dopolnitvijo 60 let starosti ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Do leta 2018 velja za zavarovanke prehodno obdobje s postopnim zviševanjem starosti in pokojninske dobe brez dokupa po 4 mesece na leto, npr. letos zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 59 let in 4 mesece ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe brez dokupa 39 let in 8 mesecev. Zakon omogoča določena znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki pridejo v poštev, ko ima zavarovanka izpolnjen pogoj pokojninske dobe brez dokupa pred izpolnitvijo pogoja starosti, saj morata biti za pridobitev pravice do starostne pokojnine sočasno izpolnjena oba pogoja.
-
Aktivno staranje je pomembno
Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela na začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih: aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v vsem življenjskem obdobju. O teh temah so na začetku maja razpravljali na konferenci Slovenija 2030 – Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.
Ta je dejal, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih, saj se število starejših od 65 let povečuje. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen. Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.
Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je obdržal že v preteklih ureditvah uveljavljen način izračuna starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Pripadajoč znesek pokojnine, ki jo zavod izračuna v upokojitvenem postopku, ustreza določenemu odstotku zneska pokojninske osnove. Zadnji je odvisen od plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanka ali zavarovanec plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje zakon določa enoten izraz: osnove.
Zavod v upokojitvenem postopku vsakemu novemu upokojencu po uradni dolžnosti izračuna najugodnejšo pokojninsko osnovo. Mogočih je namreč več pokojninskih osnov, ker njihov izračun temelji na mesečnem povprečju osnov iz predpisanega obdobja od vključno 1. 1. 1970 naprej. Letos mora (ker še ni izteklo prehodno obdobje) pri izračunu posamezne pokojninske osnove upoštevati 23 zaporednih let zavarovanja. Če so za novega upokojenca na razpolago podatki za vsa koledarska leta, iz katerih lahko upošteva povprečne mesečne osnove, ima upokojenec ob uveljavitvi pravice do pokojnine na voljo 25 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje 1970–1992, zadnjo pa 1994–2016.
Proti pripojitvi k demografskemu rezervnemu skladu
Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 20. aprila razpravljala o dolgoročnem načrtu razvoja sklada za prihodnje desetletno obdobje in bila proti nameri njegove pripojitve k na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Zahtevala je, da se ohrani sedanja statusna oblika sklada in da so njegova sredstva še naprej namenjena za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. Takšno stališče je zavzel tudi nadzorni svet, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ne le poslovanje sklada, ampak tudi njegov obstoj. Skupščina je sklenila, da s svojimi stališči seznani vlado in pristojna ministrstva in tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ZPIZ in Zvezo društev upokojencev Slovenije.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE ZARADI POSLOVNIH RAZLOGOV
Bralka, ki je v podjetju zadolžena za delo računovodje, mora večkrat reševati tudi delovnopravna in kadrovska vprašanja. Ker se jim obetajo odpuščanja, jo delavci vse pogosteje sprašujejo o pravicah, ki jim gredo, o odpravnini in tudi denarnem nadomestilu na zavodu za zaposlovanje.
Iz opisa je očitno, da bodo v poštev prišli postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. Sestavni del takšne odpovedi sta odpovedni rok in odpravnina, oboje je odvisno od trajanja zaposlitve pri tem delodajalcu in morebitnih njegovih pravnih prednikih. Daljša ko je zaposlitev, daljši bo odpovedni rok in višja bo odpravnina.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
LJUBEČ ODNOS
Naročnica se je prišla pogovorit o tem, kaj lahko naredi za dober odnos z novim partnerjem. Spoznala sta se pred nekaj meseci prek malih oglasov v naši reviji. Všeč sta si, hodita na izlete, kosila, na morje in v hribe. Zdi se ji, da je njun odnos vsak dan boljši, se pa zaradi prejšnjih razočaranj boji, da ne bi ponovila istih napak ali ne bi znala partnerja podpreti tam, kjer bi to potreboval, in seveda obratno.
Nihče ne bi smel jemati svojega partnerja kot samo po sebi umevnega, tudi če sta skupaj že trideset, štirideset let ali več. Rutina skupnega bivanja uniči drobne radosti, ki nam jih lahko da samo ljubljeni človek. Zato je zelo pomembno, da vpeljemo nekaj navad, ki pomagajo, čeprav tega do zdaj nismo delali, češ, saj ve, da jo/ga imam rad/a. To ne sme nikoli biti izgovor, da se nam ni treba potruditi iz območja ugodja in narediti nekaj novega. Nikoli ni prepozno.
