DENARNO NADOMESTILO IN OBČASNO DELO

Bralec je pred meseci dobil odpoved, pred kratkim pa mu je uspelo uveljaviti denarno nadomestilo, ki bo trajalo do konca leta 2018. Pogoje za upokojitev naj bi izpolnil konec leta 2019. Zanima ga, kakšen bo njegov status po izteku denarnega nadomestila in ali bi imelo avtorsko delo ali delo na podlagi kake druge pogodbe škodljiv vpliv na pridobljeno pravico do denarnega nadomestila.

V zakonu o urejanju trga dela je v 68. členu zapisano, da tistemu zavarovancu, ki mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka manj kot 12 mesecev, zavod v tem času plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posledično mu iz tega naslova teče tudi pokojninska doba, toda v tem času od zavoda ne prejema nikakršnih prejemkov.

HVALEŽNOST

Naročnici je pred kratkim umrl mož. Skupaj sta bila 52 let in njuna vez je bila trdna in ljubeča. Gospa je v procesu žalovanja, kar je želela predelati z menoj in deliti, kaj se je dogajalo v zadnjem obdobju njunega življenja, ko je bil mož v bolnišnici in je vedel, da se ne bo več vrnil domov.

Septembra lansko leto se je njun umirjeni in utečeni način življenja obrnil na glavo. Mož je hudo zbolel. Njo je strah povsem preplavil, da bo umrl, in za nekaj časa se ji je življenje zaustavilo, medtem ko se on ni bal. Med ležanjem v bolniški postelji je prebiral duhovno literaturo in znanstvena dela s področja psihologije in spoznaval, da imajo vsi različni pristopi isto rdečo nit – hvaležnost. Odločil se je, da bo pisal dnevnik hvaležnosti. Ni razmišljal o tem, česa nima več, kaj se je spremenilo na slabše, ampak da bo čas, ki mu je...

DEDOVANJE V PARTNERSKI ZVEZI

Bralec in bralka že dalj čas živita v zunajzakonski skupnosti, vendar sta prijavljena vsak na svojem naslovu, čeprav izmenjaje uporabljata enkrat bralkino stanovanje, drugič pa bralčevo hišo. Nimata otrok, imata pa vsak nekaj nečakov. Skrbi ju, ali bodo po smrti enega od njiju nečaki res postali lastniki polovice premoženja.

Po partnerju se lahko deduje na podlagi oporoke ali na podlagi zakona, če ni napravljena oporoka. Z oporoko se lahko zapusti premoženje komur koli, upoštevati je treba le nujne dediče in njihove deleže. Partner ima enako kot zakonec pravico do nujnega deleža. Bratje in sestre imajo pravico do nujnega deleža le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nečaki niso nujni dediči, tako da nimajo pravice do nujnega deleža.

PRAVICA DO PREVOZA Z REŠILNIM AVTOMOBILOM

Mož je utrpel možgansko kap in je negiben. S sorodniki smo se dogovorili, da ga bomo premestili v enega izmed domov za upokojence, kjer bo deležen najboljše mogoče oskrbe. Zanima nas, ali mu v tem primeru pripada pravica do prevoza z rešilnim avtomobilom. Slišali smo, da pacientom ta pravica pripada samo v nujnih primerih.

Ne, to ne drži. Poleg primerov, ki so označeni kot nujni, imajo namreč določene osebe pravico do prevoza z reševalnim vozilom tudi v nekaterih drugih primerih. Po zakonu sicer velja, da so do prevoza z reševalnimi vozili upravičene zavarovane osebe. Taka oseba ima pravico do prevoza z reševalnim vozilom, kadar zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom.

PRIPRAVE NA PREGLED

Poklicala je bralka, ki ima v kratkem težko pričakovan prvi pregled pri kardiologu. Pripravila je že vse izvide dosedanjih pregledov pri različnih specialistih in napisala dolg spisek težav. Se pa boji, da vso noč pred pregledom ne bo spala, ko bo stopila pred zdravnika, bo zaradi strahu pozabila, kaj vse bi mu morala povedati in ga vprašati.

Pri svojih osebnih zdravnikih smo navadno bolj sproščeni, težave pa nastopijo, ko pridemo k neznanemu zdravniku, zato nekaj nasvetov. Osnovno pravilo je, da ne poskušate v eni sapi povedati vsega, kar je narobe. Dobro pomislite, kaj je bila tista težava, zaradi katere vas je zdravnica napotila h kardiologu. Ste imeli bolečine v prsih, težave z dihanjem, otekanjem, ste čutili nereden utrip srca, imate neurejen krvni tlak, ste izgubili zavest in podobno. To težavo najprej poudarite in naj bo rdeča nit pogovora s specialistom. Dober zdravnik vas bo znal spraševati tako, da bo dobil vse podatke, ki jih potrebuje. Ne vzemite za zlo, če vas bo na spoštljiv način prekinil. Pomagal vam bo, da se ne izgubite v nepomembnih podrobnostih.

O nujnih spremembah na področju zdravstvenega zavarovanja in varstva je že kar nekaj časa veliko govora. Najnovejše so bile v grobem predstavljene prejšnji mesec. O njih bomo seveda pisali tudi v Vzajemnosti. Tokrat pa odgovarjamo na vprašanja nekaterih bralcev, nanašajoča se na veljaven način plačevanja prispevkov uživalcev pokojnin in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ali upokojenci plačujejo te prispevke? Kako ti vplivajo na višino njihovih pokojnin? So te zaradi tega nižje?

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. L. iz Logatca navaja, da je rojena 11. 4. 1956, nezaposlena in ima skupne pokojninske dobe 32 let in 1 mesec. Za znižanje starosti pa bi lahko uveljavila vzgojo in skrb za dva otroka, zaposlitev pred 18. letom ter 18 mesecev beneficirane dobe, saj je šest let delala na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Mnenja je, da z upoštevanjem navedenih znižanj že izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino.

1. januarja 2017 se bodo pokojnine uskladile za 1,15 odstotka. Ker se upokojenci večkrat jezijo tudi na ZPIZ, češ da jim pokojnine tako nizko usklajuje, je treba pojasniti, da o uskladitvi ni odločal svet zavoda, ampak je le potrdil višino uskladitve, ki jo je določil državni zbor s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718). Kot zanimivost – finančni načrt zavoda za leto 2017, ki je bil sprejet decembra 2015 in h kateremu je dala soglasje Vlada RS februarja 2016, je opredelil uskladitev v višini 1,40 odstotka.