Človeštvo si že dolga stoletja želi ugotoviti, kako bi lahko zaustavili procese staranja. Tega še vedno ne znamo, vemo pa, da ga lahko upočasnimo. Znanstveniki ocenjujejo, da na proces staranja vpliva dednost (nekje 25 odstotkov), vse drugo pa je odvisno od okolja in našega načina življenja.

Dejstvo je, da ljudje danes živimo dlje kot kdaj koli prej, na to, kako visoko starost bomo dočakali, pa zelo vpliva naš življenjski slog. Staranje lahko jemljemo kot neizogibno usodo in gledamo, kako telo počasi usiha. Ali pa ukrepamo in si pomagamo, da se bomo čim dalj časa dobro počutili. Staranje je pravzaprav neke vrste napredujoča bolezen, ki temelji na pomanjkanju nekaterih snovi. Začne se v zreli dobi in po petdesetem letu pospeši. Lahko pa jo zavirate in ohranjate čilost v pozna leta.

»Zaradi številnih življenjsko pomembnih funkcij, ki jih opravljajo jetra, je zelo pomembno, da jih ohranimo zdrava. Ena izmed dobrih lastnosti jeter je, da imajo zelo veliko sposobnost samoobnavljanja. Vendar strokovnjaki zadnje čase opozarjajo, da raste število ljudi, ki imajo bolezni, ki so lahko posledica zamaščenosti jeter,« je povedala Smiljana Markež, magistra farmacije.

Jetra so največja telesna žleza in osrednji presnovni organ. Najbolj jih poznamo kot glavni filter v telesu. Njihova naloga je, da hranljive snovi spuščajo v krvni obtok in izločajo toksine ter presnovne ostanke in tako ohranjajo ravnovesje v celotnem telesu. Opravljajo pa tudi več kot 500 drugih funkcij, zato ne preseneča, da so lahko zamaščena jetra vzrok številnih in resnih zdravstvenih težav.

Kar deset odstotkov odraslih Slovencev ima kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki je najpogosteje posledica kajenja, nam je povedal Boris Devčić, dr. med., spec. internist iz sežanske bolnišnice. Pljučne bolezni tako postajajo za srčno-žilnimi boleznimi in rakom tretji najpogostejši vzrok umrljivosti, še ugotavlja zdravnik.

Dolgotrajen kašelj, povečano nastajanje sluzi in občutek težke sape so lahko znaki, da je se je pri nekom z leti razvila ta pljučna bolezen, ki ga bo spremljala do konca življenja. Zdravnik zato priporoča, da vsak kadilec po 40. ali 45. letu obišče zdravnika, tudi če omenjenih težav še nima. Preprosta nekajminutna preiskava – spirometrija – pokaže, kolikšno imamo pljučno kapaciteto in kako hitro zrak izdihnemo, kakšen je pretok zraka skozi dihala in koliko zraka ostane v pljučih, potem ko maksimalno izdihnemo. Ob preiskavi mora oseba najprej globoko vdihniti in nato skozi ustnik čim hitreje in močneje izdihniti v napravo, dokler nima občutka, da je popolnoma izpraznila pljuča, ali vsaj šest sekund.

Modne smernice pri obutvi zvesto sledijo ponudbi v oblačilni industriji. Bolj kot smernice pa je treba upoštevati udobje. Slabo oblikovana obutev ima daljnosežne posledice, ki se pokažejo pri obliki nog, na hrbtenici kot tudi pri celotnem počutju.

Klasičen salonar je obvezen v vsaki ženski garderobi. Ponujamo vam elegantno različico z nekoliko širšo, stabilnejšo peto in tudi širšim sprednjim delom. Kako boste katerega izmed modelov nosili, je odvisno od kopita čevlja. Bolj zaokrožena konica je prostornejša in navidezno skrajša stopalo. Daljša konica pa da nogi bistveno elegantnejši videz. Pomembna je tudi globina izreza ob straneh, saj taki modeli različno objamejo stopalo, nikakor pa ne smejo štrleti. Material je po navadi kakovostno naravno usnje v semišu ali lakasti izvedbi. Tak nakup je prav gotovo boljša naložba.

Hrana mora celicam dajati gradivo, gorivo in zaščito. Tedaj imamo več mišične mase in čvrsto telo. Do tretjine mišične mase je iz beljakovin. Če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu, mišice preprosto oslabijo.

Mišice črpajo velike količine aminokislin kot gradnikov beljakovin iz krvi. Če se zniža sladkor v krvi, potem živčne in možganske celice nimajo dovolj goriva in jetra iz mišičnih zalog pretvorijo aminokisline v glukozo, zato mišice slabijo. Esencialne aminokisline pridobivamo s hrano, neesencialne pa telo lahko naredi le, če uživamo dovolj beljakovin tako rastlinskega kot živalskega izvora. Če zmanjšujemo količino beljakovin, nam počasi izginevajo mišice. Tudi presnova se hudo poslabša, ker encimi ne morejo delovati. Tedaj imamo močan občutek lakote in slabotne mišice, tresemo se in potimo. Nikoli ne zgrešimo, če uživamo živalske in rastlinske beljakovine, na primer mleko in ovsene kosmiče, polento in mleko, jajca in krompir, ribe in krompir, sirotko in sojo, meso in zelje ipd.

O hrani za boljšo mišično moč je bilo govora v eni izmed decembrskih televizijskih oddaj Dobro jutro, saj je bila revija Vzajemnost pokrovitelj stalne rubrike Marije Merljak. Ta je v goste povabila domače kuharske mojstre z vseh koncev.

Iz Zagorja so člani društva Funšterc team Boben-Čeče s sabo v Ljubljano pripeljali kar pol kuhinje, celo štedilnik na drva, na katerem so cvrli mast. Nuša Gregorčič je predstavila tradicionalno knapovsko malico: funštrc ali knapovsko sonce, ki so ga poplaknili s črno kavo. Če pa so ga imeli za kosilo, so zraven pripravili regrat z jajcem in ga zabelili s toplimi ocvirki.