ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Naša naročnica Vitoslava Sarkić iz Ljubljane je od nekdaj rada delala na vrtu in skrbela za rože, zdaj je že 15 let upokojena in ima za ta konjiček še več časa. Veliko ji pomeni tudi družina, ponosna je na sinova, snaho in obe vnukinji in tudi njim z veseljem nameni svoj čas. Prvič se je prijavila na stilsko preobrazbo in bila izbrana, vendar domačim tega ni povedala, želela jih je presenetiti.

67-letna Vitoslava je bila dolga leta zaposlena v finančnem knjigovodstvu Turistične agencije Kompas, po razpadu Jugoslavije in spremembah v podjetju je pristala na zavodu za zaposlovanje, vendar se ni predala malodušju. Dalj časa je iskala novo službo in jo na koncu našla na ministrstvu za notranje zadeve kot snažilka. Po petih letih, ko je izpolnila pogoje, se je upokojila. V tem času ji je hudo zbolel mož in umrl za rakom. Tudi zaradi tega se je družina še bolj povezala. Z obema sinovoma se lepo razume. »Za dobre odnose z mladimi je pomembno, da se ne vtikaš v njihovo življenje, si pa na voljo, če te potrebujejo,« pravi.

V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom, ki so bili po večini cerkveni. Tudi hrana za vsak dan je imela utrjevalni pomen v družini. Za božič so gospodinje pogrnile praznični prt na mizo, nanjo postavile vazo z rožami ter zložile ta boljše pogrinjke in pribor, zadišalo je po potici.

Nihče ni niti pomislil, koliko je ogljikovih hidratov, koliko beljakovin, maščob ali vitaminov in mineralov. In da je morda vsega preveč. Vonjave so nas pritegnile, nas povabile v svet čudovitih občutenj, ki so se nam za venomer vtisnila v spomin. To vam bo potrdil vsak izseljenec, ki daleč od doma hrepeni po skromnem in svetem času, kakršen je bil tudi božič doma v družini.

V moji mladosti so bile koline praznik. Spoštovali smo jih podobno kot jesenski pridelek na polju. Prav nič ni šlo v odpadek, včasih tudi ščetine ne. Pleče in stegna smo dali v razsol, nekaj zmleli in pripravili klobase in salame, ocvirke shranili v sveže stopljeni masti in podobno. Uporabili smo tudi parklje, repe in glavo ter kri za krvavice. Prav posebno vlogo je imelo drobovje: srce, pljuča, jezik, jetra, ledvice in vranica, pri teličkih tudi priželjc in rajželjc.

Že kmalu dopoldne je mama pripravila jetrca s čebulo in rožmarinom in jih ponudila vsem, ki so pri kolinah pomagali. Vranico so podarili sosedom, kjer so se pripravljali na poroko, za svatovske vranične jušne kroglice. Naslednji dan je mama pripravila veselje za otroke: možgane z jajci, srce pa za delavce, ki so potrebovali veliko energije. Pljuča in ledvice so uporabili za posebne jedi. Jezik pa je bil vedno prava poslastica.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Joži Zaplotnik iz Naklega je k prijavi za stilsko preobrazbo pritegnil novi videz naše naročnice iz Kamnika, ki smo jo predstavili v septembrski Vzajemnosti. Še posebej ji je bilo všeč, kako lepo je bila naličena. Vesela je bila, ko smo jo poklicali, saj česa takšnega še nikoli ni preizkusila.

Gospa Joži je upokojena že 24 let in dobršen del tega obdobja je tudi naročnica Vzajemnosti. Revija ji je zelo všeč, prebere jo od začetka do konca. Zelo rada bere tudi knjige, še posebej ezoteriko. Vso delovno dobo je delala kot računovodkinja, odkar se je upokojila, pa z veseljem spoznava nove stvari. Pravi, da ji ni nikoli dolgčas. Dolga leta je hodila k telovadbi, potem pa je celo vse do lani igrala odbojko. Pri Športnem društvu Naklo, kjer je trenirala in igrala, je bila najstarejša igralka. Zdaj pa enkrat tedensko obiskuje či gong v Kranju, dve leti je že tudi prostovoljka pri medgeneracijskem društvu Z roko v roki, tako enkrat tedensko obiskuje dva stanovalca Doma starejših občanov Naklo. Je njuna družabnica za pogovor in v tem času so se med njimi stkale že prave prijateljske vezi.

Ajurveda je več tisoč let star tradicionalni medicinski sistem, ki izhaja iz Indije in obravnava dušo, telo in um. Po ajurvedi »smo iz takih snovi kot zvezde«, saj naj bi bil človek ustvarjen na osnovi istih elementov in sil kot vesolje. Fluid – neviden tok energije, ki uravnava procese v naravi, uravnava tudi procese v človeku.

V Indiji poteka študij ajurvedske medicine na univerzitetni ravni in traja od pet do sedem let. Dolgo pa so ajurvedska znanja in spoznanja iz roda v rod prenašale redke izbrane družine. Njihovo znanje je bilo zelo spoštovano in cenjeno in še danes te družine uživajo poseben status. Kot zdravilna metoda se ajurveda ukvarja s številnimi področji, saj ima razvite tudi vse specialistične dejavnosti – od pediatrije do kirurgije, pri tem pa človeka obravnava celostno. Seveda pa ajurveda namenja veliko pozornosti tudi preventivi. V obliki komplementarne oz. alternativne medicine je vse bolj prisotna tudi v zahodnem svetu. Nam pa jo je približala še zlasti zdravnica Biljana Dušič, ki se je po spoznanju, da ji ajurveda omogoča širše delovanje kot uradna medicina, odločila za ta tradicionalni sistem in začela delovati kot svetovalka ajurvedske medicine.

Korenčkov kolač

Za tortni model s premerom 23 do 26 cm ali manjši pravokoten model potrebujemo:

325 g moke

žličko pecilnega praška

2 žlički jedilne sode

žličko mletega cimeta

ščep soli

2 dl olja ali raztopljenega masla

250 g sladkorja

4 jajca

vrečko vaniljevega sladkorja

350 g korenja

150 g pekanov ali orehov

lupinico neškropljene limone ali pomaranče

Krema:

60 g masla

250 g smetanovega sira

185 g sladkorja v prahu

žlica pomarančnega ali limonovega soka

Priprava: Pečico segrejemo na 180 stopinj, model namastimo. Korenje naribamo. Orehe grobo nasekljamo. V posodo presejemo moko, pecilni prašek, sodo, cimet, nastrgano lupinico in solimo. Premešamo. Posebej spenimo maščobo s sladkorjem, postopno dodajamo jajca, vaniljo. Počasi dodajamo moko z dodatki in gladko zmešamo. Nazadnje vmešamo naribano korenje in orehe ter zmes naložimo v model. V segreti pečici počasi pečemo 40 do 50 minut. Pustimo 10 minut v modelu, nato vzamemo iz modela in ohladimo na mrežici.