Kar osem od desetih pridobljenih let povprečnega trajanja človeškega življenja v zadnjih desetletjih naj bi prispeval skokovit napredek pri obvladovanju zdravljenja bolezni srca in žilja, ugotavlja predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. Za vsak dodatni dan, mesec oziroma leto pa bo potrebno veliko več truda. Zato je toliko pomembnejše, da srčno-žilne bolezni odkrivamo zgodaj, ko so možnosti ukrepanja večje.

Čeprav nimamo zanesljivih podatkov o tem, koliko je v Sloveniji pravzaprav obolelih za srčno-žilnimi boleznimi, pa lahko na podlagi podatkov o spremembah pri umrljivosti zaradi njih sklepamo, da smo tako po uspešnosti njihovega preprečevanja kakor tudi zdravljenja najmanj primerljivi z razvitimi evropskim državami, ugotavlja prof. dr. Fras. V zadnjih 20 letih je smrtnost zaradi bolezni upadla za več kot 50 odstotkov, enako kot drugod v razvitem svetu ali celo malce bolj.

Primorski stročji fižol s paradižnikom

Potrebujemo: pol kg stročjega fižola, 6 strokov česna, šopek peteršilja, sol, 3 sveže paradižnike ali pločevinko vloženih.

Priprava: stročji fižol narežemo na 4-centimetrske kose in jih v manjši količini slane vode skuhamo do mehkega. Medtem narežemo paradižnik, česen pa stremo ali sesekljamo in vse skupaj dodamo fižolu v kozici. Kuhamo največ 5 minut, po potrebi odkrito, da odvečna voda izpari.

Nazadnje jed obilno začinimo z narezanim peteršiljem. Odlično in osvežilno prilogo ponudimo ob kuhanem maslenem krompirju in kosu pečenih puranjih prsi. Zraven se prileže zelena solata.

Do uveljavitve krompirja (v nekdanji Avstro-Ogrski so ga množice sprejele šele s cesarico Marijo Terezijo) so različne vrste kaše pomenile glavno prilogo k mesnim jedem in so bile tudi osnova za samostojne in nasitne jedi. Danes spet pridobivajo pomen. Zlasti to velja za ajdovo, ječmenovo in proseno kašo, veliko manj pa za pirino in rženo kašo.

Temeljna značilnost različnih vrst kaše je, da so lahkó prebavljive ogljikohidratne jedi, če niso izdatno zabeljene z maščobo. Vendar prebava poteka dolgo časa, zato ima kaša nizek glikemični indeks. Kaša, ki je skuhana na mleku, z maslom in smetano, je hkrati energijsko bogata beljakovinska hrana in zmore nadomestiti meso.

Naše telo lahko okrepimo z vajami, prehrano in zelišči, so najprej slišali udeleženci delavnice o naravnih metodah krepitve srca in ožilja, ki so jo sredi poletja pripravili v Hotelu Delfin v Izoli. Strokovnjakinje za naturopatijo, dietetiko po tradicionalni kitajski medicini in Kneippovo metodo so pokazale, kako se ta védenja dopolnjujejo.

Naturopatinja Erika Brajnik opozarja, da je po 40. letu treba telo energetsko krepiti. »Telo nam namreč ves čas pošilja signale, le prisluhniti mu je treba.« Naturopatija se posveča telesu kot celoti in išče vzroke težav, zaradi katerih začne telo pešati. »Primarni vzrok vseh težav v telesu gre iskati v prebavnem traktu. Po kitajski medicini je, recimo, srce povezano s tankim črevesom,« pojasnjuje.

Izbrane vaje so kot vedno namenjene vsem in še posebej tistim, ki ste pred odločitvijo, da tokrat pa zares začnete. Če je vaša odločitev trdna, je za najboljši in hiter napredek priporočljivo, da vadite redno in vedno ob istem času – dokazano najbolje zjutraj.

Malce se bomo pomudili ob jutranjem pretegovanju v postelji. Najprej globoko zadihajte in se pretegujte ter obračajte na vse mogoče načine (na hrbet, boke in trebuh). Iztegujte roke in noge v vse smeri, krčite in pretegujte se, kolikor zmorete. Napenjajte in popuščajte mišice. Če se počutite drugače kot običajno, se še posebej potrudite, in preden vstanete, dvignite kolena, jih pritiskajte k trebuhu in noge stegnite visoko navzgor in jih malce zmasirajte. Med vajami naj bo dihanje nežno in skozi nos. Priporočam vam tudi sedenje in pretegovanje sede, preden stopite na noge. Zavestno položite na tla obe nogi hkrati. Začutili boste enakomerno obojestransko obremenitev.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Borka Robič iz Adergasa pri Cerkljah na Gorenjskem je skromna gospa, ki ima od nekdaj rada živali, še posebej muce. Rada tudi vrtnari in skrbi za rože. S prijavo na našo stilsko preobrazbo pa si je zaželela spremembo svojega videza.

Po poklicu je računovodkinja, ki je pred leti ostala brez službe, izdalo jo je še zdravje in je zaradi težav s hrbtenico delno invalidsko upokojena. Pred leti je živela v bloku, zdaj pa s partnerjem Stanetom uživa v hiši. Razveseljujeta ju tudi Stanetova vnuka Tim in Kaja. Trenutno skrbijo za dve muci, do pred kratkim pa so imeli tudi psičko – zlato prinašalko, ki pa je zaradi starosti umrla. S hčerko Ano, ki je pred leti odšla v Avstralijo, je v stiku prek spleta. Za 50. rojstni dan jo je obiskala in bila nad daljno deželo zelo navdušena.

Prečistite jetra!

Trebušna zamaščenost vpliva tudi na jetra. Nepravilna prehrana, alkohol, tobak in zdravila močno izčrpavajo delovanje jeter in povzročajo njihove bolezni. Pomagajo izvlečki pegastega badlja, vendar vsi niso enako učinkoviti. Samo SiliFit vsebuje najučinkovitejši izvleček silibin, povezan s fosfolipidi, zato ima 4,6-krat boljši izkoristek v telesu v primerjavi z običajnimi izvlečki pegastega badlja. Le ena kapsula SiliFita na dan je potrebna za normalno delovanje jeter. Na voljo v lekarnah in www.naturamedica.si, tel. št.: 03 56 30 022.

Čeprav sodobno zdravljenje temelji na varnih in učinkovitih zdravilih, mora biti izpolnjena vrsta pogojev, da je res varno in učinkovito. To je še posebej pomembno pri starejših, ki pogosto jemljejo več zdravil hkrati.

Starejše bolnike – ne glede na bolezni, ki jih imajo – spremljajo tudi fiziološke in funkcionalne spremembe organizma, ki že same po sebi ogrožajo njihovo zdravje. Fiziološke spremembe se v glavnem kažejo pri slabšem delovanju organov, ki so pomembni za presnovo zdravil in njihovo izločanje. Gre za slabše delovanje jeter in ledvic, slabše delovanje srčno-žilnega sistema, manjšo vsebnost vode v organizmu, preveč maščobnega tkiva in druge spremembe, ki spremljajo staranje. Funkcionalne spremembe, ki tudi spremljajo starejše, pa se kažejo v obliki degenerativnih bolezni, zmanjšani gibljivosti, inkontinenci, okvarah vida in sluha ...

Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo, med počitnicami pa jim bomo še bolj izpostavljeni. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne dejavnosti v lepem sončnem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje pri mnogih pomembnih presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo vitamina D v koži zadostuje že 15-minutno izpostavljanje kože na rokah in obrazu sončni svetlobi trikrat tedensko. Prekomerno izpostavljanje soncu pa lahko škodljivo vpliva na našo kožo.

Bolečine v hrbtu in v predelu vratne hrbtenice so lahko hude: ovirajo nas pri aktivnostih, v hujših oblikah nas spremenijo, da ne moremo jasno misliti, delo nam ne gre več od rok. Taka neprijetna bolečina ima tudi svoj smisel. Opozarja nas, da moramo nekaj spremeniti, in to veliko prej, preden pride do hude poškodbe ali resnega obolenja.

Najprej se pojavi bolečina zaradi preobremenitve, ki nas svari pred nevarnostjo. Skoraj vedno je povezana z mišicami, saj so šibke mišice prva tarča prisilnih položajev telesa – tako pri dolgotrajnem sedenju kot pri drugih delovnih položajih. Tipična je bolečina v vratu in ramenih. Če ne ukrepamo, sledi opozorilna bolečina, značilen je ledveni usek, ki nas iznenada popolnoma »ohromi«, ker je telesu, zlasti pa mehkim strukturam ob hrbtenici, vsega dovolj. Tri četrtine vseh bolečin v hrbtu spada med opozorilne bolečine.