V Zasipu pri Bledu pravijo moki iz hrušk tepka prga. Uporabljajo jo za slane in sladke jedi. Tepke imajo veliko bora, ki izboljšuje kratkoročni spomin in preprečuje izgubo kalcija v telesu. 

Nekaj že skoraj pozabljenih receptov sta nam posredovala Bojana Pipan in Marjana Kraigher.

Prgin narastek:

Sestavine za testo:350 g pšenične moke, voda, sol;
Sestavine za krompirjev nadev: 5 velikih, manj kuhanih in naribanih krompirjev, ena čebula, prepražena na maščobi, eno jajce; začimbe - sol, timijan, peteršilj in majaron.
Sestavina za prgin nadev: tepke ali prge, in sicer 12 žlic kuhanih in zmletih tepk prg; 2 žlici zmletih orehov, dve žlici medu, ščepec cimeta in zmletih klinčkov.
Pripravimo po plasteh: prva plast je testo, druga krompirjev nadev, tretja prgin nadev, nato se vsi trije nadevi ponovijo, na vrhu posujemo ocvirke, damo še eno plast testa, na koncu pa premažemo s kislo smetano.

Z mrzlimi jesenskimi dnevi se v naše kuhinje vrača fižol, vrnejo se krepke mineštre iz zelja in ohrovta ter mastnejše jedi. Vse te jedi ne morejo brez močnejših začimb, ki pospešujejo prebavo in lajšajo presnovo.

Šetraj: Na tankih stebelcih se v vetru zibljejo drobni, ozki listki močnega in znanega vonja – le od kod nam je znan? Seveda, obara ni prava, če v njej ni vsaj malo šetraja. Zelišče je zelo aromatično in predvsem medonosno, med cvetenjem od julija do septembra ga rade obiskujejo čebele in metulji. Šetraj je tudi močan antiseptik, dobrodejno deluje na ves prebavni trakt, zlasti ga cenimo, ker umirja drisko, črevesne krče in omili napenjanje. Iz zakladnice domače ljudske lekarne velja za šetraj, da odpravlja črevesne zajedavce, priporočajo...

Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji. Hruške so poleg številnih domačih sort jabolk, kakršne pridno gojijo predvsem na Kozjanskem, pravcato zdravilo za slabo voljo. Za hruške velja rek: kdo se kislo drži, naj brž poje - eno hruško!

Ste vedeli, da je sliv kakih dva tisoč vrst; med seboj se nekoliko razlikujejo po barvi, velikosti in sladkosti v polni dozorelosti, medtem ko so češplje samo ene – domače češplje. Zgodovinski pogled razkrije, da so bile slive (latinsko: Prunus domestica) kot divji plodovi sprva doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. Prvi so jih začeli načrtno gojiti Sirci, za njimi pa tudi Rimljani. Križarji so potem sladke sadeže prinesli v Evropo. Po vsebini hranilnih snovi ni bistvenih razlik med slivami, češpljami, cimberji in ringloji ali...

Spremenila te bom!

Naročnica je bila poročena dvajset let. Njena partnerska zveza pa ni bila uspešna, saj sta se z možem ves čas prepirala, ker skoraj o nobeni stvari nista imela enakega mnenja. Ženi se je zdelo, da skoraj nikoli ni bila upoštevana, sumila je tudi, da ima mož druge ženske. Tudi sama si je poiskala drugega moškega, takega, ki ji izkazoval tako želeno pozornost. Po petih letih pa se je izkazalo, da je prišla z dežja pod kap, zaradi česar je hudo razočarana. Tudi v novem razmerju namreč ni pravega razumevanja, miru in prijaznega sobivanja.

Ajdovi krapi s skuto in proseno kašo

Za testo potrebujemo: 400 g ajdove moke 5 – 6 dl kropa pol žličke soli malo ostre pšenične moke Za nadev potrebujemo: 200 g skute 1 - 2 jajci 1 - 2 žlice kisle ali sladke smetane 100 g prosene kaše 2 ščepca soli po potrebi žlico drobtin zabela: ocvirki, maslene drobtine, kisla smetana Priprava: Ajdovo moko presejemo v skledo. Vodo v loncu solimo in zavremo, nato moko s kropom poparimo. Dodamo le toliko vode, da je mogoče zamesiti testo; upoštevamo, da kaj več (bele) moke ne bomo dodali. Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo.

Medexovih 60 let

Medexovi izdelki že 60 let navdušujejo generacije uporabnikov doma in po svetu. Njihova zgodba se je začela leta 1954, ko je Zadružna zveza Slovenije ustanovila Trgovsko podjetje Medex Export-Import. Prvih pet let je podjetje vodil Miran Goslar, takrat je bilo v njem zaposlenih 30 ljudi, danes pa jih je kakih 100. Med so zbirali po vsej Jugoslaviji in v sedemdesetih letih so postali največji prodajalec medu in drugih čebeljih izdelkov. Leta 1961 je vodenje Medexa prevzel Aleš Mižigoj, ki je dejavnost v podjetju razširil, ustanovil je...

Jemanje zdravil ima lahko poleg ugodnih učinkov tudi številne neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Tretjina teh se kaže kot izpuščaji na koži. Škodljive stranske učinke pa imajo tudi zdravila v prosti prodaji, prehranski dopolnila in alternativna zdravila. Slednja predstavljajo problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora o njihovi sestavi.

Približno pet odstotkov bolnikov, ki poiščejo pomoč v dermatološki ambulanti, ima težave zaradi uživanja zdravil. Na pojav izpuščaja, povzročenega z zdravili, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejše dejavnike sodijo hkratne okužbe z virusi. Na nastanek vplivajo tudi sočasne avtoimune bolezni. Izpuščaji se pogosteje pojavljajo pri starejših, saj mnogi ned njimi uživajo več zdravil hkrati in tako pogosto prihaja do medsebojnih interakcij zdravil. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, hkrati uživa šest ali več zdravil, tri...

Nordijska hoja postaja vse bolj priljubljena po vsem svetu, saj je tehnika preprosta, delovanje na naše telo pa izjemno učinkovito. Hoja s posebnimi palicami spremeni klasično pohodništvo v učinkovit trening za celotno telo in to za vse starostne skupine.

Zaradi uporabe palic je nordijska hoja primerna tudi za ljudi z ortopedskimi težavami in poškodovane športnike, ki jim pomaga znova vzpostaviti zadovoljivo gibljivost. Zato je zelo primerna kot stalna rekreacija tudi po resnih boleznih. S skupinskimi vadbami lahko preprečujemo civilizacijske bolezni, kot so srčni infarkt, sladkorna bolezen, možganska kap, motnje srčnega ritma, degenerativne bolezni gibal, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter vse številnejše depresije. Pri vztrajnostnem treningu vadimo splošno vzdržljivost in zmogljivost.