Bazilika, dobra misel in majaron
Tri začimbe, ki se razumejo s paradižnikom - kolikor ga je še ostalo na vrtu. Bazilik poznamo več vrst in podvrst, celo take z rdečkastimi listi, vse pa imajo zelo podoben vonj. Dobra misel je lepo slovensko ime za zelišče, ki ga največkrat uporabljamo posušenega, bolj pa ga poznamo pod tujim imenom origano. Po ljudskem verovanju šop navadne dobre misli v hiši odganja zle duhove, čarovnice in uroke. Vejico navadne dobre misli so ponekod dekleta pripela fantom, ki so odhajali v vojsko, in jih tako pospremile „z dobrimi mislimi“ -...
-
… je bilo na delavnici o zdravi prehrani na srečanju naročnikov Vzajemnosti v Pulju. Odziv je bil zelo pozitiven. Nekaj udeležencev je predstavilo svoje izkušnje in zagotovo je tako aktivno sodelovanje največja potrditev pomena takih predavanj in delavnic! Vse, kar smo pojedli na delavnici, je bilo preverjeno dobro in zdravo, saj so živila podarili slovenski proizvajalci (navedeni so posebej), ki jih poznam, zato za njihove izdelke jamčim, da so resnično naravni, domači in zdravju koristni. Jedi sem izbrala premišljeno in z določenim namenom.
Iz mamine kuhinje še diši – julij 2014
Drage bralke in bralci, še naprej vas vabimo k sodelovanju. Pošljite nam katerega od čim bolj izvirnih receptov jedi, ki so jih kuhale vaše mame, tete in babice na naslov: Uredništvo Vzajemnosti, Dunajska 109, 100 Ljubljana ali po elektronski pošti na urednica@vzajemnost.si. Če je le mogoče, dodajte fotografijo jedi. Ne pozabite pripisati vašega naslova in telefonske številke. Vsak mesec bomo izbrali in objavili po dva recepta. Naša sodelavka za prehrano Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. pa ju bo strokovno komentirala.
Izkoristimo obilje poletnih pridelkov
Poletni pridelki nam najbolj koristijo prav poleti. Velike izgube vode iz organizma zaradi žgočega sonca lahko hitro in učinkovito nadomestimo z uživanjem kumar ali lubenice, kožo si pred UV sevanjem zavarujemo s karotenoidi iz rdečega sadja, zelenjave in s flavonoidi iz jagodičja ali lupine jajčevcev. Zato največ naredimo, če jih porabimo sproti, konzerviramo pa le presežke. Porabimo sproti. Pridelkov ne lupimo, če to ni zares potrebno. Zagotovo ne lupimo jajčevcev in bučk - v lupini je namreč največ vlaknin in največ antioksidantov.
-
Pretirano potenje (hiperhidroza) je lahko zelo moteče, poleg tega pa predstavlja ugodne razmere za nastanek različnih okužb. Ljudje imajo najpogosteje težave s pretiranim potenjem dlani, podplatov, pazduh, čela in vratu. Znoj izločajo žleze znojnice, ki so razporejene po vsej površini telesa, njihova naloga pa je uravnavati telesno temperaturo in izločati odpadne produkte presnove in zdravil iz telesa. Potenje se poveča pri vročinskih boleznih (okužbah); pri fizični aktivnosti (pri športnih aktivnostih in fizičnem delu); pri visoki...
-
Ko je dan za dnem temperatura okoli 35 stopinj Celzija ali več in se ne moremo ohladiti niti ponoči, razmere postanejo nevarne. Ne grozi nam le vročinska kap, še večji in bolj skrit davek poberejo poslabšanja kroničnih bolezni, ko manj zmogljivo telo ne zmore več tako naporne prilagoditve. Vsi, ki so v dobri telesni kondiciji, so prilagodljivi in lahko dobro prenašajo tudi visoke temperature. Veliko teže pa je majhnim otrokom, pa starejšim in kroničnim bolnikom, opozarja Ana Hojs, dr. med. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pogosto uriniranje ni nujno znak staranja
Po predvidevanjih zdravnikov vsak šesti Slovenec trpi zaradi preveč aktivnega sečnega mehurja. To res ni težava, ki bi ogrožala življenje ali povzročala bolečine, vsekakor pa je neprijetna, saj močno vpliva na kakovost življenja. Težave imajo največkrat starejši ljudje, ki pa jih pripisujejo staranju in pogosto niti ne vedo, da jih lahko uspešno zdravimo. Za prekomerno aktiven sečni mehur je značilen nenaden in močan pritisk na vodo, zaradi česar mora oseba takoj na stranišče.
Možgani so čudoviti, če so zdravi
Staranje prizadene vse organe in organske sisteme v našem telesu. Sčasoma je v telesu čedalje manj hormonov, slabši je naš obrambni sistem, začnejo se degenerativni procesi. Tudi v možganih. To se kaže tako, da postaja naš spomin pogosto manj zanesljiv, slabše spimo, teže se učimo, misli so manj okretne. O starajočih se možganih smo se pogovarjali z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med. z Nevrološke klinike UKC v Ljubljani in predsednikom slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa.
Živeti z boleznijo z mnogimi obrazi
Suzana Bogme je zbolela avgusta leta 2006. Z družino je preživljala dopust na morju in neko jutro se je v postelji začela močno tresti. Potem se je tresenje poleglo in se čez čas spet ponovilo. Srce ji je poskakovalo in mislila je, da ji bo počilo. Ti napadi po nekaj minut so se ponavljali kar nekaj dni, vrstili pa so se na pol ure. Zdravniki so postavili diagnozo: hipertiroza ščitnice. Pretirano delovanje ščitnice je le eden od številnih obrazov te bolezni, o kateri še vedno vemo premalo.
Psihološka svetovalnica – julij 2014
O smrti Naša dolgoletna naročnica se je obrnila name z vprašanjem, kako vnukinji razložiti smrt njenega moža, vnukinjinega dedka, na katerega je bila sedemletnica zelo navezana. Že njej je zelo težko, saj sta bila skupaj štirideset let, skrbi pa jo, kako biti realna in obenem vnukinji pojasniti neizbežnost minevanja na način, da ga bo razumela svoji starosti primerno in se z njim sprijaznila, kot se moramo mi vsi. Smrt je pomembna za vsa živa bitja; opominja nas, da je življenje minljivo in da ima vse, kar je živo, tudi svoj konec.
