Učinkovito je le zgodnje odkrivanje demence
Gospa pri petinosemdesetih živi sama, odkar ji je pred dvajsetimi leti umrl mož. Hči ne prebiva v istem mestu, vsakih nekaj dni se slišita po telefonu in videvata se poredko. Zadnje mesece hči opaža, da jo mama pogosto sprašuje stvari, o katerih sta že govorili. Ne spomni se, kdaj ima pregled pri zdravniku, veliko govori o vojni, mladosti, svojih starših. Ob zadnjem obisku je hči v kuhinji opazila zažgan lonec, mama se ji je zdela drobna, nekoliko upadla in manj urejena.
-
V obdobju pred menopavzo in med njo nastaja v jajčnikih čedalje manj progesterona, zmanjšuje pa se tudi količina estrogena. Na spremenjeno stanje hormonov se ženske odzivajo različno, le četrtina jih ne občuti značilnih telesnih in psihičnih težav, kot so vročinski valovi, nočno znojenje, vrtoglavice in glavoboli, utrujenost in nespečnost, razdražljivost, motnje koncentracije, pozabljivost in spremenljivo razpoloženje, pa tudi suha koža in izpadanje las.
-
V zadnjih dveh številkah Vzajemnosti stopnjujemo razvoj sposobnosti vsega telesa, pri čemer dajemo prednost moči in ravnotežju. Tokrat pa bomo to, kar smo doslej osvojili, še malo začinili, zatem pa se bomo tudi temeljito sprostili. Ogrevanje telesa je tista, da ne rečem kar sveta dolžnost, ki jo tudi naprednejši rekreativci pogosto opravijo kar preveč z levo roko. Zato se pred prvo vajo zares temeljito ogrejte, ponovite pa tudi vaje iz prejšnje številke.
-
V knjigah piše, da se zdravje začne in konča v želodcu. Resnici na ljubo pa so za zdravje odločilna usta, kajti zdravje je dobesedno odvisno od tega, ''kaj damo vanje ''. Seveda moramo hrano najprej prebaviti in presnoviti, da jo lahko naše telo uporabi za graditev, rast, obnovo, zaščito in za energijo. Prebava je preplet mehansko-kemičnih dogajanj, ki hkrati potekajo od ust do konca črevesja. Mehanski del zadeva grizenje in žvečenje hrane v ustih.
Spoznajmo začimbe: podobnost med luštrekom in zeleno
Zimske mineštre so težke, z veliko korenaste zelenjave, zelja, ohrovta, pa s kakim kosom prekajenega in seveda s težkimi začimbami, kot sta lovor in kumina. Pomladno-poletne mineštrice so nasprotno lažje, z več listnate zelenjave in z mladim grahom ter s stročjem. K takšnim sodijo blažje začimbe, kar zelena in luštrek zagotovo sta. Luštrek je rastlina s krepkim vonjem. Nekateri jo radi poimenujejo kar vegeta ali maggi začimba, saj je v obeh industrijskih začimbnih mešanicah najpomembnejša sestavina.
-
Rižota z gorgonzolo in pinjolami Potrebujemo: pest pinjol 1 čebulo 1 žlico masla 300 g riža za rižoto sol, muškatni orešček, list lovora 6 – 7 dl zelenjavne ali mesne jušne osnove 100 g gorgonzole ali podobnega sira s plemenito plesnijo 2 dl smetane za kuhanje Zavremo jušno osnovo. Pinjole previdno popražimo v ponvi, nato jih stresemo na krožnik in prihranimo. Čebulo drobno narežemo in na maslu svetlo popražimo. Dodamo (neoplaknjen!) riž, počakamo, da postekleni, nato lovor in prvo zajemalko vrele tekočine.
-
Sonce spodbudno vpliva na naše razpoloženje in počutje. Zagorela polt res skrije marsikatero nepravilnost na koži, vendar ima lahko preveliko izpostavljanje sončnim žarkom neprijetne in resne posledice. Na naš organizem škodljivo vplivajo predvsem UV žarki v sončni svetlobi, medtem ko je le minimalen učinek infrardečega in vidnega dela spektra sončne svetlobe. Opozoriti kaže, da UV žarkom nismo izpostavljeni le ob neposrednem izpostavljanju soncu, denimo pri sončenju, temveč med vsemi aktivnostmi na prostem - med hojo, kolesarjenjem ter...
Vlažno celjenje ran je bolj učinkovito
Rane po kirurškem posegu, po padcu, ugrizu psa, diabetično stopalo ali preležanine so lahko velika težava, če jih ne zdravimo takoj, ko so nastale. Poleg zdravniških nasvetov, kako si rano oskrbimo doma, lahko sami veliko naredimo z uporabo ustrezne kreme. Marsikoga pa je strah, da ne bi s svojim ravnanjem naredil še večjo škodo. Najboljša sredstva za celjenje so tista, ki imajo vgrajene lovilce prostih kisikovih radikalov, saj prav ti preprečujejo proces celjenja.
-
Pogosti, čeprav nezaželeni spremljevalci spomladanskih sprehodov so klopi. Vse več klopov je namreč okuženih in s slino prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni – najpogostejši pa sta borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopni meningoencefalitis (KME) je hudo virusno obolenje, ki povzroči vnetje možganov in možganskih ovojnic. Prvi znaki obolenja so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavita tudi hud glavobol in bruhanje, pogosto ju spremlja tresenje prstov...
Da ne bo treba vstajati ponoči
Tiščanje na stranišče ni nikoli prijetno, še najmanj takrat, ko v bližini ni stranišča, ali pa če moti naš spanec. Moški imajo pogosteje težave z nočnim vstajanjem. Statistike kažejo, da naj bi po 50. letu starosti imelo dobrih 40 odstotkov moških t. i. simptome spodnjih sečil (BHP), med katerimi je najpogostejša težava prav pogosto in nenadno tiščanje na vodo. Med drugimi simptomi gre lahko za občutek, da mehur po odvajanju seča ni popolnoma izpraznjen, pretok seča se med odvajanjem večkrat prekine in znova nadaljuje, curek je upočasnjen...