Z vajami za moč preprečujemo padce
Vaje za moč so se pri vadbi, namenjeni preprečevanju padcev starejših ljudi, pokazale za posebej učinkovite. Vadili naj bi dvakrat na teden z intenzivnostjo od zmerne (5-6) do intenzivne (7-8) na lestvici od 0 do 10.
Med vajami dihamo sproščeno in ne zadržujemo diha. Obremenitev povečamo šele takrat, ko imamo dovolj moči za10 do 12 zaporednih in lepo povezanih ponovitev. Vsako vajo naredimo v dveh zaporednih sklopih, obsega pa naj 8 do 12 ponovitev, če smo telesno slabše pripravljeni, pa manjkrat. Med sklopi se spočijemo.
Najpomembnejša vaja pa je hoja. Pomembno je, da hodimo po celotnih stopalih - od pete do prstov, vsak dan in kolikor dolgo zmoremo.-
Tokratno pisanje in slika sta namenjena predvsem spodbudi za nadaljevanje načrtnega in rednega gibanja, saj z njim ohranjamo osnovne telesne in duševne funkcije na optimalni ravni. Vse to je tudi vodilo petdnevnega programa v zdravilišču v Banji Vručici (več o njem preberite v reportaži v majski Vzajemnosti.), kjer bom vodila vaje. Vsakdo, ki bo voljan vaditi z menoj, se bo lahko naučil pravilnega dihanja v različnih telesnih položajih, ki jih tudi sicer uporabljamo v vsakdanjem življenju.
-
Predelava presežkov vrtnin v kompote, marmelade, sokove ali številne kislo – slane shranke, je hvalevredno početje. Vendar le tedaj, če je delo opravljeno strokovno in z veseljem. Tokrat se bomo posvetili vlaganju, prihodnjič pa zamrzovanju in sušenju.
Za vse postopke predelave pridelkov je odločilnega pomena, da onemogočimo rast in razmnoževanje mikroorganizmov. V živilski stroki uporabljamo tehnologijo ovir, kar pomeni, da izberemo več dejavnikov, ki ovirajo življenje mikroorganizmov, to pa so toplota ali mraz, nižanje vsebnosti vode, dodatek soli, sladkorja, kisa, maščobe, alkohola, dima. Če pri delu nismo bili preveč skrbni, kar zadeva čistočo (uporabljali smo umazane kuhinjske krpe, roke brisali v umazan predpasnik namesto v čiste papirnate brisače, morda z njim obrisali celo rob kozarca pred zapiranjem, pomešali z žlico, ki smo jo malo prej polizali, itd.), shranek ne bo trajen, še manj zdrav. Kunčje meso za ožilje in kosti
Pred meseci, ko sem pisala o mesu, me je pozoren bralec opozoril, češ da sem izpustila meso domačih zajcev ali kuncev, ki pa je po njegovem mnenju najboljše. Pravzaprav nobenemu mesu ne moremo pripisati tega, da je najboljše. Meso seveda lahko primerjamo med seboj po vsebnosti in prav ta primerjava nam lahko določa, še bolje priporoča namen uporabe.
Glavna značilnost zajčjega mesa je, da vsebnost hranilnih snovi zelo niha, odvisno pač od načina reje ali prehrane, okolja, sezone in nihanja temperature, pa tudi od morebitnega transporta in načina omamljanja pred zakolom. Močneje kot na druge vrste mesa na kunčje vplivajo genetski dejavniki, to je razlika med posameznimi pasmami, pa tudi biološki dejavniki, kot so starost in telesna masa. Vse zapisano temelji na raziskavah, ki so jih opravili raziskovalci Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Obilje dobrega v ovčjem mleku in siru
V uravnoteženi prehrani ne smejo manjkati tudi ovčje mleko in sir.
Pomembno pa je, da se ovce pasejo, saj jedo nizke rastline, v katerih je razmeroma veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka in mlečnih proizvodov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje mleko v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin. V povprečju je ovčje mleko za skoraj 60 odstotkov bolj mastno kot kozje in za več kot 65 odstotkov bolj mastno kot kravje mleko.-
Fige ali smokve so dobre, sladke in zdrave. In Primorci se še danes radi figotamo za razliko od drugih Slovencev, ki se crkljajo...Če ne pretiravamo z njimi, tudi ne redijo, sto gramov svežih fig ima v povprečju 40 do 45 kilokalorij, medtem ko ima sto gramov suhih fig v povprečju 250 kilokalorij. Vsebujejo pa hrano za možgane - glukozo in fruktozo. Fige hitro pomirijo, saj imajo kar 14 mineralov, med njimi kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo... Poleg sladkorjev imajo tudi vitamine skupine B, ki pospešujejo izgorevanje in porabo energije.
-
Francoska solata s pirino kašo
150 g pirine kaše oplaknemo na rešetu, stresemo v lonec, prilijemo vodo, rahlo solimo in pristavimo za deset minut. Dva korenčka narežemo na kocke in dodamo kaši. Kuhamo dalje pet minut, nato odstavimo in pustimo pokrito še pet minut. Kaša in korenček naj bosta še malce čvrsta na ugriz, nato ju odcedimo (vodo prihranimo za juho naslednji dan), preložimo v solatno skledo in ohladimo. Dodamo šest narezanih kislih kumaric. Solato okisamo z majonezo, kisom od kislih kumaric, dobro popramo, solimo in po želji okus okrepimo z mlado čebulico. Premešamo in pustimo pol ure v hladilniku, da se okusi okrepijo. -
Obleka je še vedno najbolj ženstveni del oblačila. V petdesetih in šestdesetih letih so jo ženske tudi najraje nosile. Kasnejša modna obdobja obleke niso preveč poudarjala, občasno se sicer pojavljala v kolekcijah, vendar takega poudarka, kot ga ima danes, res že dolgo ni bilo mogoče opaziti. Modeli sicer niso več taki, kot so bili takrat, tudi tkanine so drugačne, pa tudi vaša postava se je v teh letih spremenila in vse te spremembe vam pri izbiri predstavljajo velik izziv.
-
Domače marmelade so bržkone tudi najboljše, a kaj, ko slišim govoriti gospodinje, da se jih ne splača kuhati doma, saj so marmelade najrazličnejših okusov poceni in dosegljive v vsaki trgovini z živili. Vendar pa te ne morejo nadomestiti doma narejene marmelade iz ustrezno dozorelega sadja. Samo dozorelo sadje lahko dá marmeladi polnost okusa in arome. V hlepenju po dobičku industrija pač kupuje sadje na poceni trgih, daleč od nas. Da se sadje ne pokvari, ga oberejo še nezrelega in potem dozoreva med dolgim transportom v posebnih komorah.
Morske dobrote varujejo zdravje
Hrana iz morja, zlasti ribe in mehkužci, školjke in tudi alge, je v načelu izredno dobra in zdrava. S prehranskega stališča je to bogat vir lahkó prebavljivih beljakovin, nenasičenih maščobnih kislin, zlasti omega 3, ter vitaminov in mineralov. Ribe so nenadomestljiv vir esencialnih aminokislin, saj imajo prav vse, ki jih telo samo ne more narediti. Večina rib ima zelo malo holesterola, nekatere školjke in raki sicer nekoliko več, vendar ne toliko, da bi se lahko vznemirjali.
