Bolezni ščitnice blažimo z vajami
Za preprečevanje bolezni ščitnice je najpomembneje zaužiti zadostne količine joda. Kot pri vseh drugih boleznih pa je tudi pomembno, da je naša prehrana uravnotežena, da se dovolj gibljemo na svežem zraku, se izogibamo kajenju in da delamo posebne vaje za boljše delovanje ščitnice. Redna vadba poleg drugih pozitivnih učinkov na telo in zdravje ugodno vpliva tudi na samopodobo in zmanjšuje celo depresijo. Strokovnjaki opozarjajo, da se tisti, ki se gibljejo, počutijo bolje in bolj samozavestne, na kar vpliva trajanje vadbe, njena intenzivnost...
Moteča, a nenevarna vrtoglavica
Vrtoglavica je zmoten občutek, kot da se okolica premika ali valovi okrog nas. Strokovno jo imenujemo vertigo. Je zelo pogosta težava, saj se v življenju z njo sreča kar tretjina ljudi, najpogosteje pa prizadene starejše. Večinoma gre za zelo motečo, a nenevarno težavo, saj je le redko simptom resnih bolezni. Znaki so po intenzivnosti lahko od komaj opaznih do zelo izrazitih. Hujša vrtoglavica povzroča slabost in bruhanje; gre za podobne občutke, kot če med vožnjo z avtomobilom po ovinkih gledamo nazaj.
-
Bolečine v križu pestijo staro in mlado. Nekateri imajo tako hude težave, da zjutraj potrebujejo precej časa, da sploh lahko zlezejo iz postelje. Bolečine v križu, v sklepih in mišicah ter v vezivnih tkivih so večinoma posledica revmatskih bolezni in degenerativnega procesa. Ameriški strokovnjaki so že pred leti ugotovili, da lahko človek, ki ga je napadel artritis, največ naredi zase s tem, da spremeni prehrano in da se veliko giblje. V pomoč so mu tudi učinkovine, ki jih najdemo v naravi, če jih le znamo pravilno uporabljati.
Kratke zdravstvene novičke junij 2013
Nevaren visok krvni tlak Hipertenzijo je kronično zdravstveno stanje z zvišanim krvnim tlakom, ki močno poveča tveganje za nastanek možganske kapi, odpoved srca, srčni infarkt in končna odpoved ledvic. Zvišan krvni tlak ima že vsak tretji prebivalec, večinoma ne povzroča težav, a če ga dolgo ne zdravimo, poškoduje žile odvodnice (arterije) in življenjsko pomembne organe. Če srce ne črpa krvi učinkovito in redno, lahko v njem nastajajo krvni strdki, ki se nato odlepijo in potujejo v možgane, kjer povzročijo možgansko kap.
-
Psihologija si v svojih raziskavah nenehno prizadeva prikazati in osvetliti človekovo duševnost, njegovo vedenje in osebnost. Duševne procese človek doživlja notranje, subjektivno, skozi vedenje pa se kažejo tudi navzven in tako postanejo dostopni za opazovanje. Spoznanja sodobne psihologije so zelo pomembna za posameznike v vseh razvojnih dobah in za vso družino. Kot upokojena psihologinja si prizadevam, kolikor je le mogoče spremljati te zanimive izsledke.
-
Nenehen strah izčrpava Triinštiridesetletni sin našega naročnika je prišel na pogovor, da bi mu pomagala razrešiti težavo, ki traja že nekaj let in se še stopnjuje. Njegova diagnoza je depresija in obsesivno kompulzivna motnja. Ves čas je prestrašen, da se mu ne bi kaj hudega zgodilo ali da bi sam komu drugemu storil kaj slabega. Zato se, denimo, izogiba številki trinajst, ker ima tako občutek kontrole. Ne naredi trinajstega koraka, temveč po dvanajstem začne šteti od začetka; rok si pri umivanju ne podrgne tolikokrat, ne poje trinajst...
Občutki krivde so težko breme, odložimo ga!
» Vsi potrebujemo občutek, da smo drugim koristni. To je nujna hrana za dušo in če ta potreba ni zadovoljena, nam to povzroča bolečino. Spominjam se svojega očeta, ki je bratu, pri katerem je preživel svoja zadnja leta, položil na srce: Pusti mi dela, ki jih še zmorem, pusti mi občutek, da sem koristen«, pravi zdravnik psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo, ki je bil 15 let psihiater v dveh domovih za starostnike.
Svoje življenje lahko osmislimo tudi v zadnjih trenutkih življenja »Poslednje dejanje mojega prijatelja, človeka s kriminalno preteklostjo je bilo, da je smrtno ranjen v prometni nesreči z galantno kretnjo dal prednost poškodovani potnici v drugem avtomobilu, da so njo najprej odpeljali v bolnišnico. Sam je zatem umrl. Veliko slavnejši je literarni primer: v noveli Gospodar in hlapec Lev N. Tolstoj pripoveduje o preobrazbi trgovca, obsedenega z željo po dobičku, ki se odloči, da bo kupil gozd, za katerega se je s sosednjim že dolgo pogajal.
-
S tokratnimi vajami končujemo prvi in najpomembnejši del priprav pred vsako resnejšo aktivnostjo, to pa je usklajenost dihanja. Seveda se je treba zavedati, da so se z osvojenimi vajami okrepile tudi vse mišice, ki se samodejno prilagajajo pravilnemu dihanju skozi nos. Kot ogrevanje si tudi tokrat privoščite zmerno hojo. Hodite pokončno, z rahlo pokrčenimi komolci in sproščenimi zapestji, pogled usmerite naprej in po možnosti opazujte okolico. Ko začutite ogretost telesa in dihate globlje, vam predlagam, da se ustavite za kratek čas in...
-
Pomlad se preveša v poletje in lepo vreme vabi v naravo. Da pa bodo dnevi še lepši, si poiščimo družbo. Ljudje smo socialna bitja in druženje je nekaj najlepšega, kar si lahko želimo. Pogovor s prijateljem po telefonu naj ne bo naš edini stik s sočlovekom. Možnosti je veliko in če je le nekaj volje, se najde tudi pot. Kaj nas zanima? Kaj znamo? V lokalnih okoljih delujejo različna društva. Če nam zdravje še dopušča, se lahko vključimo v različne dejavnosti, povezane s športom. Zelo priljubljen je trenutno prstomet, po starem balinčkanje.
V zmernih količinah moramo uživati tudi živalske maščobe
Ali so svinjska mast in druge živalske maščobe škodljive? So ocvirki pregreha nad pregreho? Je maslo res tako škodljivo, da bi ga morali zamenjati z margarino? Se je maščobam res treba tako zelo izogibati, da potem režemo stran sledove maščobe z govejega in drugega mesa ali celo pršuta? Znanost je dokazala, da je uživanje živalskih maščob v zmernih količinah koristno za naše zdravje. Vprašanja, ki z odgovori največkrat razkrivajo neznanje močno zaskrbljenih, ki mečejo v isti koš vse maščobe, pa naj bodo nasičene ali nenasičene (esencialne).