Nordijska hoja in zdrave maščobe
Z zdravim načinom življenja lahko procese staranja upočasnimo in ohranimo dobro zdravje in vitalnost še v pozno starost. Nikoli ni prepozno za spremembo načina življenja z uživanjem dobrih maščob ter veliko sadja in zelenjave, z redno vadbo vsaj trikrat na teden in sproščanjem. Telesu koristijo nenasičene maščobne kisline. Oljčno olje denimo zmanjšuje lepljivost krvnih ploščic. Med zelo koristna olja sodijo tudi laneno, repično, arganovo, bučno, sezamovo in konopljino olje.
Vitkost preprečuje bolezni sodobnega časa Z naraščanjem telesne teže se hitro pojavi presnovni sindrom, s čimer se poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka. Zato je pomembno zniževanje ali ohranjanje primerne telesne teže. Osvojimo navado petih obrokov na dan, od katerih je zajtrk obilen, večerja pa lažja. Zdrava prehrana vsebuje malo enostavnih ogljikovih hidratov, le do 5 odstotkov. Zelenjavo kuhamo na sopari ali v majhni količini vode, nikoli je ne razkuhamo, temveč mora ostati čvrsta na ugriz.
Problem ni starost, ampak pomanjkanje vitamina B12
Po šestdesetem letu življenja, ko se v telesu pojavi pomanjkanje želodčne kisline, ostanemo tudi brez potrebnih količin vitamina B-12. Pomanjkanje tega vitamina tako neposredno, kot tudi posredno prizadene metabolizem maščob, vpliva na delovanje ščitnice, jeter, živčevja, vsekakor pa pomembno vpliva na razvoj ateroskleroze. Znaki pomanjkanja vitamina B-12 so anemija, utrujenost, mravljinčenje, drevenenje in mrtvenje po zgornjih ali spodnjih udih, pekoč in pogosto vnet jezik, občutek šibkih mišic in nemoči, razdražljivost, motnje v...
Nasveti patra Ašiča - za lajšanje prebavnih težav
Naloga prebavnih organov - želodca, črevesja, jeter in žolča - je, da zaužito hrano presnovijo tako, da jo telo lahko vsrka in prebavi kot energijo za pravilno delovanje organizma. Ob pretiranem uživanju določene hrane ali pijače lahko pride do resnih težav. V želodcu se hrana začne razkrajati s pomočjo solne kisline in fermenta pepsina. Pri želodčnih obolenjih je ta proces oviran, zato jih je treba zdraviti. Bolečine v trebuhu so posledica preobremenjenega želodca, zaužitja pokvarjenega živila, zgage ali drugih dejavnikov.
-
Na pragu novega leta se mnogi soočijo s svojimi nezdravimi življenjskimi navadami in načrtujejo spremembe. Stara slovenska modrost, da je navada železna srajca, se je že mnogokrat izkazala za resnično. Vendar lahko vsakdo, ki ima dovolj veliko željo, spremeni slabe navade in razvade. Čeprav se zlasti starejši bojijo sprememb in preobratov, pa so za mnoge veliko bolj usodne ustaljene navade – vsakdanja rutina. Zaradi tega celo zanemarjajo svojo mladostnost, dobro počutje in razpoloženje, kar znižuje kakovost njihovega življenja.
-
Pomanjkanje občutka varnosti je eno najmočnejših stresnih stanj, žal pa se z njo soočamo vse pogosteje in na najrazličnejših področjih. Občutek negotovosti in strahu pa vliva tako na duševno, kot tudi na telesno zdravje. »Kako se je pojem varnosti pod vplivom skrajne industrializacije sprevrgel, vidimo tudi iz okoliščine, da je danes človek zvečer v samotnem gozdu 'na deželi' že bolj varen, kot ob istem času sredi bučnega mesta. Nekdaj 'strašne' samotne poti so danes že bolj poti miru in počitka kot pa pred bančnimi vlomilci in drugimi...
-
Zaskrbljenost in strah Naš naročnik bo dopolnil 40 let delovne dobe. Večinoma je bil zaposlen na vodilnih mestih, pred tremi leti pa so ga prestavili na drugo delovno mesto, s čimer se je težko sprijaznil. Je zelo natančen človek, svoje naloge opravlja kar najbolj prizadevno. Lani je doživel miokardni infarkt. Po nasvetu zdravnice je shujšal, začel se je gibati in skrbeti zase. Izogibal naj bi se tudi stresu, kar pa na njegovem delovnem mestu ni možno. Ob misli na vrnitev v službo postane zaskrbljen, boji se, da se bo ponovil napad.
Besede so kakor čebele: lahko pikajo ali prinašajo med
Način, kako se sporazumevamo z okoljem, pomembno vpliva na odnose med ljudmi. Zato je zelo pomemben tudi za starejše. Sposobnost komuniciranja ni prirojena vsem ljudem, vendar jo lahko pridobimo. Potrebujemo pa voljo in odločnost. Zavoljo specifičnosti življenja naše generacije je sporazumevanje z okoljem nekoliko zoženo, je manj dinamično, osredotočeno na vsakdanje informacije, spomine, na zoženo socialno okolje. Vendar lahko tudi v takih okoliščinah ohranjamo svoje komunikacijske sposobnosti, jih pridobivamo na novo in posledično tudi...
Z roko v roki za ravnotežje in moč
Januarja sprejemamo prve vdihe ob razgibavanju hrbtenice in ramenskega obroča, predvsem pa se bomo tokrat posvetili vajam, ki nas bodo prepričale, da ravnotežje in moč vedno sodita skupaj. Rednost je lepa čednost in najprej je na vrsti ogrevanje. Ker nas tudi v zimskih dnevih vabi narava, je najbolje, da po prvih nežnih in previdnih korakih telo okrepite in z malce hitrejšo hojo poženete kri po žilah. Ko začutite prijetno toploto po vsem telesu začnite z vajami, pri katerih bodite pozorni na pravilno dihanje skozi nos.
-
Križnice (lat.: Brassicaceae) so precej razširjene in uporabne rastline, med katere sodijo: zelje, repa, koleraba, brstični in listni ohrovt, cvetača, brokoli, pa tudi hren, oljna repica, gorčica in redkev. Ime so dobile zaradi križnih, zvezdasto zasnovanih cvetov s cvetno čašo in križnega preseka na zgornjem delu vratu rastline. Za naše zdravje je pomembno, da vse križnice vsebujejo fitonutriente ali fitohranila, ki jih ne najdemo v nobenem drugem živilu.
Presno in kislo – oboje je zdravo Zelje ima večtisočletno zgodovino in vedno so ga cenili tudi kot zdravilo. Ima zelo veliko vitaminov in mineralov. Med vitamini izstopajo folna kislina in drugi vitamini B kompleksa. Med minerali so pomembni kalij, magnezij, kalcij, mangan, železo, kobalt, baker, cink, fosfor, selen (zlasti veliko ga je v rdečem zelju), klor, jod in žveplo. Presno zelje zaradi s-metilmetionina dobro varuje pred čirom na želodcu in na dvanajstniku, zaradi s-metilcisteina pa varuje tudi pred aterosklerozo in holesterolom.
Koze bi lahko rešile naše kmetijstvo
»Prvi kmetijski minister, ki bo rehabilitiral nedolžne koze, ki so jih leta 1954, kdove zakaj, z zakonom prepovedali rediti, se bo zagotovo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega kmetijstva. Mali kozjerejci namreč v kmetijski politiki niso deležni nobene podpore, kar je močno nenavadno, saj se, denimo na Danskem, v Avstriji, Nemčiji ali Švici, kmečka družina preživi že samo s šestdesetimi kozami,« povzame Jožef Škof, univerzitetni diplomirani inženir agronomije, ki si nadvse želi, da bi bilo tako tudi pri nas.