-
…vstopamo v prvi pomladanski mesec z zelo enostavnimi, a še kako učinkovitimi vajami. Ker smo vso zimo dobro skrbeli zase in na sprehodih v naravi okrepili tudi svojo moč, se bomo danes še dodatno razgibali, raztegnili in tudi okrepili. Saj veste, da ogrevanje najlaže opravite s sprehodom, z enakomernim dihanjem skozi nos in naravnim gibanjem z rokami. Po želji lahko roke in noge dvigate višje, tisti, ki zmorete, pa se lahko na trdnem in ravnem terenu med hojo tudi dvigujete visoko na prste in ob tem dvigujete eno ali obe roki čim više tudi...
Cilji so nižji, gre pa za zdravje
Športna rekreacija je pojem, ki pomeni individualno ali skupinsko dejavnost za telesno in duševno okrepitev in sprostitev v prostem času. S tem naj bi človek zmanjševal posledice sodobnega (stresnega in obremenjujočega) načina življenja in dela. Predvsem pa se tako sleherni človek posveča samemu sebi. Eden znanih slovenskih navdušencev nad športno rekreacijo in strokovni spodbujevalec je zagotovo dr. Herman Berčič, ki se pri sedemdesetih upravičeno postavlja z mladostnim videzom in predvsem z bogatim strokovnim znanjem ter s praktičnimi...
-
Po nekaterih podatkih naj bi bovling poznali že Egipčani pet tisoč let pred našim štetjem. V današnjem času pa je menda poleg nogometa najbolj razširjena športna igra na svetu, zato ni čudno, da postaja tudi pri nas iz leta v leto bolj priljubljen. Kar nekaj je že centrov, kjer lahko najamemo stezo za kakšno uro ali več in v dobri družbi uživamo in se še razgibamo hkrati. Pri bovlingu gre za to, da kroglo zalučamo (pravzaprav jo moramo pustiti, da drsi) po stezi, dolgi dvajset metrov in široki meter in se trudimo podreti vseh deset kegljev.
-
V to smo se že nekajkrat prepričali. Da pa bomo tudi pozimi okretni in močni, si lahko s palicami popestrimo in malo otežimo že znane vaje. Tisti, ki vadijo doma, pa si lahko pomagajo tudi z daljšo kuhalnico, krajšo karniso, z metlo,… Kot po navadi si bomo najprej privoščili ogrevanje. Tistim, ki boste vadili zunaj, priporočam hojo. Obljubila sem vam vadbo s palicami, torej naj bo s palicami tudi hoja. Najprej hodite počasi in zmerno, nato pa povečujte hitrost. Ob tem dihajte skozi nos, ki zrak v teh hladnejših dneh segreje.
Okužbe s pnevmokoki so nevarne
Pnevmokoki so bakterije, ki povzročajo okužbe dihal in so eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice. Bakterije se prenašajo kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Zanimivo pa je, da je veliko ljudi - po nekaterih ocenah od 5 pa kar do 70 odstotkov – ki so le prenašalci bakterij v nosno-žrelnem predelu, vendar sami ne zbolijo, lahko pa okužbo prenesejo na druge. Zakaj nekateri ljudje bakterije samo prenašajo, nekateri pa zaradi njih tudi zbolijo, še ni povsem jasno.
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je plačljivo za odrasle, stane pa blizu 64 evrov, odvisno pač od zdravstvene ustanove, v kateri se cepimo.
Ali vaše srce enakomerno bije?
Srce dobro deluje, kadar bije v enakomernem ritmu, tako lahko v minuti naštejemo od šestdeset do sto udarcev. Delovanje srca pa se lahko spremeni (po navadi pospeši) zaradi različnih dejavnikov. Občasno nereden srčni utrip še ni znak za alarm, če pa se to dogaja pogosto in dlje časa, se lahko pojavijo težave. Najpogostejša motnja srčnega ritma je atrijska fibrilacija, ko lahko srce doseže tudi 600 do 800 udarcev na minuto. Ob tem se srčna preddvora (atrija) krčita neredno, zato se ne izpraznita povsem in se kri ne pretaka pravilno, kar...
-
Čeprav se lahko prehladimo kadarkoli v letu, pa so obdobja, ko je v zraku več virusov in se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Največkrat se to dogaja v zimskih mesecih.
Prehladna obolenja se zelo hitro širijo, najpogosteje kapljično, s slino, ki jo oboleli širi naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Virusom se ne moremo popolnoma izogniti. Lahko pa zmanjšamo možnosti za okužbo s tem, da se ne zadržujemo v prostorih, kjer je veliko ljudi (trgovine, lokali), če to ni nujno, da se izogibamo zdravstvenih ustanov in ambulant, še posebej v obdobjih, ko je veliko prehladnih obolenj. Zelo pogosto si umivajmo roke, veliko se gibajmo na svežem zraku in dobro prezračujmo stanovanje.
Pater Ašič – zdravilec s karizmo
Letos se spominjamo 20. obletnice smrti patra Simona Ašiča, izjemnega poznavalca zdravilnih rastlin s posebno karizmo. Odlikovali so ga prijazna beseda, ljubezniv pogled, razumevajoče poslušanje človeka v stiski, znal je bolnika potolažiti, mu vliti novega upanja in mu izbrati pravo zdravilo. O rabi naravnih zdravilnih sredstev, predvsem zdravilnih rastlin je veliko napisanega; od starih kitajskih receptov še iz časov 2700 let pred Kristusovim rojstvom, do receptov grškega zdravnika Hipokrata (400-377 pred. n.š.
-
Naša največja želja je, da bi bili zdravi, telesno in duševno. Še prav posebej je ta želja značilna za nas, starejše. In čeprav se za njeno uresničitev nekateri trudijo bolj, drugi pa manj, je obojim skupno to, da tega ni vselej lahko doseči. Vzroki za to so predvsem psihološke narave: neustrezna motivacija, pomanjkanje volje, negativne razvade, zdravstvena nerazgledanost... Pravijo, kar tudi drži, da se zdravstvena vzgoja in skrb za zdravje začneta že v otroštvu.
-
Umiramo vsi; dobri in slabi, stari in mladi, vegetarijanci in mesojedci … To je normalen in naraven proces. Umirajo tudi živali, rastline … Rodijo se, se spreminjajo in za vedno izginjajo tudi jezera, reke, morja, gore in doline. Nekoč nastanejo in čez mnogo tisočletij ugasnejo tudi zvezde, planeti in celotne galaksije. »Zavedam se, da nikoli ne morem nikogar zares izgubiti, saj nihče ni bil v moji lasti,« na nevsakdanji način povzame vdova Martina Kralj z Vrha pri Višnji gori, ki je pred več kot desetimi leti prinesla v naše kraje...