Ste vedeli, da obstaja sadež, ki vsebuje 40 odstotkov več vitamina C kot acerola in celo 3000 odstotkov več kot limona? To je camu camu, za katerega raziskave dokazujejo, da izboljša delovanje imunskega sistema in krepi obrambo telesa pred virusnimi in bakterijskimi okužbami ter upočasnjuje staranje. Camu camu (Myrciaria dubia) je vrsta grmičevja, ki uspeva na težko dostopnih poplavnih območjih amazonskega deževnega gozda. Istoimenske sadeže rdeče-vijoličaste barve domačini posušijo in zmeljejo v prašek, ki ga za uživanje zmešajo s tekočino...

Življenje zdajšnje tretje generacije se močno razlikuje od prejšnjih generacij, k čemur so pripomogli boljše zdravstveno varstvo in boljše življenjske razmere. Materialna preskrbljenost daje človeku občutek varnosti, socialna vključenost pa določa njegovo naravnanost do sebe in ljudi okoli sebe. Vzdrževanje komunikacij s prijatelji in družinskimi člani skozi proces staranja ali vzdrževanje alternativnega sistema opore človeku omogoča zdravo staranje.

Srce je resnično motor življenja - nenehno delujoča mišica. A dobro deluje le, ko zanj dobro skrbimo. To pomeni, da ga ne utrujamo s hrano, ki mu ni naklonjena. Prehranske navade narodov z manj srčno-žilnih obolenj so nam pri tem lahko v poduk, da bomo lahko živeli dlje in bolj zdravo. Taki kot vse naše telo je tudi srce sestavljeno iz celic. In v vsaki celici je kar blizu tisoč mitohondrijev, zgorevalnih komor, kjer se nastaja telesna energija.

Kakor v naših krajih ni božiča brez potice, tako tudi pusta ni brez mastnih, sladkih ocvrtih dobrot, če seveda sledimo tradiciji. Zato bomo v pustnih dneh zagotovo pojedli kak krof ali flancat in si pod nos narisali vsaj mačje brke ali pege na lička in se veselili v dobri družbi. Smeh je vendarle pol zdravja in slovenski pregovor pravi, da le veseli ljudje najdejo srečo. Pomislimo pa, kako bi pust preživeli na vesel in najbolj zdrav način. Nekoč se je reklo, da morajo biti za pusta siti vsi: ljudje, živina in duhovi.

Eksotične in nekoč neznansko drage začimbe so že dolgo nepogrešljive spremljevalke kuharskih mojstrov po vsem svetu.

Cimet Še zlasti v zimskem času pri pripravi različnih sladic in kot dodatek kuhanemu vinu ali kompotom in čajem kar ne moremo brez cimeta. Uporaben pa je tudi kot dodatek različnim mesnim in zelenjavnim jedem, kar s pridom izkoriščajo v tropskih deželah. Cimet je najpogosteje naprodaj zmlet v prah. Tako je uporaba enostavnejša, toda kadar je le mogoče, je bolje uporabiti cimet v skorji, saj vsebuje več koristnih učinkovin, poleg tega pa je ponavadi označeno, za katero vrsto cimeta gre.

Pustne miške s skuto V posodi penasto zmešamo štiri jajca s tremi žlicami sladkorja in vanilijevim sladkorjem, dodamo 500 g pretlačene skute, lupinico limone ali limonin sladkor, ščep soli, prilijemo 250 ml mleka in premešamo. Pol kilograma moke pomešamo z zavitkom pecilnega praška in presejemo, stresemo v mešanico in premešamo v gostejše testo. V širšo posodo vlijemo za dobra dva prsta olja in ga segrejemo. Z manjšo (kavno ali čajno) žličko, ki jo sproti pomakamo v vroče olje, zajemamo testo in ga s pomočjo druge žličke polagamo v vroče...

Nadaljujemo s predstavljanjem manj znanih sadežev, ki na police naših trgovin prihajajo večinoma iz tropskih krajev. Kumkvat ni citrus Rumeno-zlati sadeži izvirajo iz južne Kitajske, kjer ime pomeni "zlata pomaranča", čeprav kumkvat uvrščamo v drug botanični rod - fortunella margarita. Znanih je več vrst, v grobem pa se razlikujejo po obliki sadežev, ki so ovalni ali okrogli. Dosegajo velikost do 4 centimetre, njihova pomarančam podobna lupina pa je lahko tudi rumena ali rdečkasta.

Če živimo sami, se lahko hitro zalotimo, da kuhamo enolične in dolgočasne jedi. Pa to ni prav. Tudi za enega je vredno pripraviti kaj slastnega in dan začeti s kraljevskim zajtrkom. V teh letih so potrebe po posameznih hranilih zelo velike, vse manjše pa so potrebe po energiji. Pomanjkanje hranil, celo prava podhranjenost se kaj kmalu pokaže kot zdravstvena težava. Pogosto se pojavijo artritis (in druga vnetja okostja), zlomi, zvini, osteoporoza, težave s povrhnjico, uvelo mišičje, težave s spominom ipd.

Določene jedi nam pozimi bolj prijajo kot v toplem letnem času. In nasprotno. Lahko bi rekli: vsaka jed je dobra ob svojem času, saj tudi v naravi vse zraste ob pravem času, nekako z določenim namenom. O tem govori tudi stara modrost – ajurveda. Znana je že devet tisoč let in je bila podlaga medicinskih dognanj starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Toda o tem so veliko vedeli tudi naši predniki, čeprav z eksotiko niso imeli veliko stikov. Človek podobno kot druga živa bitja vse za življenje črpa iz narave, pa naj bo to zrak za dihanje in...