J. Š. F.

Lasje so poleg kože na obrazu najbolj izpostavljeni vročini, znoju, sončnim žarkom, vetru in vodi. Poškoduje in izsuši jih tako slana kot klorirana voda, zato jih je treba zaščititi. Če tega v poletnih mesecih niste storili, se to zdaj zagotovo kaže v obliki izsušenih, pustih in razbarvanih las, ki jih ni mogoče oblikovati v primerno pričesko.

Škrobna živila, med njimi kruh, žitne kaše, testenine, riž in krompir so bogat vir ogljikovih hidratov in zdrav, naravno malo masten vir energije za organizem. Ta živila imajo nizek glikemični indeks (GI), kar pomeni, da ohranjajo krvni sladkor na normalni ravni in ne povzročajo nalaganja maščobnih kislin v obliki maščobnih zalog.

Ogljikove hidrate iz škrobnatih živil, ki so bogati tudi z dietnimi vlakninami, organizem razmeroma počasi presnavlja v glukozo, ki nato preide v kri. Po zaužitju tovrstnih živil sladkor v krvi postopno naraste, sproščanje insulina je počasnejše, občutek sitosti pa traja dlje časa. Vključevanje škrobnatih živil, bogatih z dietnimi vlakninami, v obroke in prigrizke torej pomaga obvladovati raven glukoze v krvi.

Zima nam je že pokazala svoj lepi, beli obraz in nas zvabila v ples snežink. Iz kotov so izbezali palice tudi tisti, ki si z njimi pomagajo le v hladnejših mesecih. Poskusite, kako jih lahko koristno uporabite.

Za ogrevanje hoja s palicami zunaj, na vrtu ali pa nekaj korakov na mestu kar doma ob poglobljenem, povezanem, sproščenem dihanju po možnosti skozi nos.

Predmeti, ki nas obdajajo v našem domu, niso samo preprosto koristni ali izvir veselja. Zavedno ali nezavedno jih opazujemo kot lastnino dela nas samih. Psihologi so mnenja, da je to pomembna sestavina našega identitetnega občutka.

Zato ni čudno, da se človek v določenih situacijah le stežka loči od njemu ljubih predmetov. Ko starejši človek odide v dom, mu je najhuje, da se mora posloviti od stvari v starem stanovanju, ki so mu bile v veselje in spomin na različne dogodke. Zanimivo, da so ti predmeti za drugega pogosto brez vrednosti, a zanj pomenijo del življenjske poti, predvsem pa spomine.

Pandemska gripa je akutna okužba dihal, ki jo povzroča virus gripe A (H1N1). Ker se naš imunski sistem doslej še ni srečal s tem virusom, je verjetnost okužbe večja kot pri sezonski gripi. Strokovnjaki pričakujejo, da bo v januarju in februarju zbolelo veliko ljudi,

Kot podobna obolenja ljudje tudi gripo različno prebolevamo, odvisno pač od naše zdravstvene kondicije. Najpomembneje je, da imamo zdravo srce, dobro delujoča jetra in krepak imunski sistem, ki ni preveč izčrpan od prejšnjih okužb, stresov, podhranjenosti ter fizičnih in psihičnih naporov. Vedeti pa je treba, da vročinske bolezni za vsak organizem pomenijo velik napor, še posebej za ljudi s slabo telesno kondicijo in preveliko telesno težo. Okužba s pandemsko gripo poslabša osnovno, kronično bolezen.

Pri vsakodnevni higieni ne smemo pozabiti na ušesa. Če jih namreč ne čistimo redno, lahko iz ušesnega masla nastanejo čepki, zaradi katerih slabše slišimo, otežena je uporaba slušnega aparata, povzročijo pa lahko tudi šumenje, glavobole in vrtoglavico.

Ušesno maslo ali cerumen nastane iz izločkov žlez in oluščenih celic v notranjosti sluhovoda. Cerumen je sicer koristen, saj varuje uho pred okužbami, prahom in tujki, poleg tega čisti in vlaži ušesno votlino ter maže kožo zunanjega sluhovoda ter tako omogoča dober prenos zvoka. Izloča se sam, tako da se ob žvečenju pomika proti zunanjemu delu sluhovoda in izteka v obliki goste rumenkaste tekočine.

5. 12. Miklavžev ples Ljubljana Organizira društvo Vrtnica; Informacije: lkarel@siol.net, tel. 01 430 22 84, http://www.plesna-zveza.si/

5. 12. Miklavžev pohod Trbovlje Tradicionalni zimski pohod z baklami na Mrzlico Informacije: Dom na Mrzlici, tel. 03 564 15 35, Cveta Kozmus, tel. 03 562 01 28 in 040 864 664

V prazničnem času, ko hote ali nehote pojemo več kot sicer, je še toliko pomembneje, da ohranimo ali nemara celo povečamo redno telesno aktivnost. Vsakodnevna malo hitrejša hoja, ura ali dve aerobike na teden, vsak dan od 20 do 30 minut vožnje na sobnem kolesu ali orbitreku bi moralo zadostovati. Nikar se ne izgovarjajmo na vreme.

Na zabavo pojdite, nikoli namreč ne veste, kaj vam bo naslednjič preprečilo odhod. Pravilo, ki se ga morate za bogato obloženo mizo vedno držati, veleva: jejte redno tudi na dan praznovanja. Obroki naj bodo nekoliko siromašnejši, ne smete pa jih izpustiti. Na zabavo nikoli ne gremo s praznim želodcem. Na krožnik vzemite malo, jejte počasi, vedno imejte nekaj hrane na krožniku. Tako ne bo nihče opazil, da pravzaprav ne jeste. Že pri narezku raje izberite sušen ali kuhan pršut in pusto šunko, slanino in prekajen vrat pa pustite - vsebujeta namreč preveč maščobe.

Na dihanje vas po malem opozarjam v vseh prispevkih. Tudi zdravniki in strokovnjaki različnih vrst so si edini, da mora biti dihanje pravilno in zavestno, da je tudi koristno za počutje in zdravje. Po načinu vdiha in izdiha lahko ugotovimo tudi to, kako v življenju razmišljamo in kako živimo.

Za začetek naredite kratek preskus: se dihanja sploh zavedate, čutite globino vdihnjenega zraka? In zdaj opazujte, kako vdihnete: ste sproščeni in dihate skozi nos, morda pogosto vdihujete skozi stisnjene zobe, kratko vdihnete skozi usta? In zdaj pomislite, kako se odzivate na življenje: sproščeno in tako tudi izražate svoje mnenje ter pustite dihati tudi drugim; se na račun drugih prikrajšujete in ste v notranjosti jezni na ves svet in si drznete soditi drugim; ali morda dihate na kratko in hitro, kot da boste česa prikrajšani, če ne boste pohiteli.

Kar 23 odstotkov Slovencev trpi kronične bolečine, najpogosteje zaradi bolečin v križu in hrbtenici, ki so lahko posledica nepravilne lege hrbteničnih struktur zaradi poškodb, degenerativnih sprememb, procesov v hrbtenici (vnetja, metastaze) ali nepravilnega gibanja. Bolečine so najpogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let, in pogostejše pri ženskah kot pri moških.

Podatki so iz raziskave Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB), ki so jo izvedli leta 2006, zajela pa je 1010 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 70 let. Primerjave s študijo iz leta 2005, v katero je bilo zajetih 15 držav EU in Izrael, kažejo, da ima v drugih evropskih državah kronične bolečine 19 odstotkov prebivalstva.