Prehlad je najbolj razširjena sezonska viroza in medtem ko lahko bakterijske okužbe pozdravimo, pri virusnih lahko zgolj lajšamo tegobe z različnimi preparati. Zdravljenje pa ne glede na terapijo zahteva od 4 do 10 dni. Dobro je vedeti, da cepljenje proti gripi varuje pred različnimi gripoznimi virusi, ne pa pred prehladom.

Značilni znaki so: pordel in puščajoč nos, solzne in pordele oči, bolečine v grlu, kihanje in smrkanje, bolečine v predelu sinusov, v glavi in vratu, včasih pa kar po vsem telesu, kašelj, povišana telesna temperatura ter splošno slabo počutje in utrujenost. Oboleli je kužen in s tem nevaren za okolico prve tri dni po izbruhu simptomov. Prehlad je sam po sebi dokaj nenevaren, večkrat pa je uvod v resnejšo bolezen ali pa se pridruži kakemu drugemu obolenju in napoveduje komplikacije zlasti po operacijah, pri astmatikih, srčnih bolnikih in starejših kroničnih bolnikih.

Zaradi mraza je tudi dnevnih telesnih aktivnosti v naravi vse manj, nam pa vse bolj tekne »topla domača hrana«. Pazimo, da ne bodo obroki energijsko prebogati. Prehrana naj bo bogata z vitamini, minerali in z njimi povezanimi antioksidanti. Sadje in zelenjava naj bosta sezonska, sveže pripravljena, le tako bo telo dobilo dovolj obrambnih snovi, ki nas bodo varovale pred napadi virusnih okužb.

Zajtrk začnite s svežim sadjem. Kot škrobno živilo predlagamo ajdovo kašo, kuhano na delno posnetem mleku, in skodelico pomarančnega ali ribezovega čaja. Kdor kaše ne mara, naj si postreže polnozrnat kruh z lahkim smetanovim namazom, prek njega pa žličko kutinovega želeja.

Veliko vas je, ki pridno delate doma, pomagate otrokom in vnukom, marsikdo med vami je še polno delovno aktiven kljub upokojitvi. Mnogi ste redni rekreativci, nekateri le občasni, vem pa, da vas je veliko sezonskih in se pozimi odpravite le na kak sprehod. Tokratne vaje so sicer namenjene vsem, a najbolj slednjim. Za tokratno razgibavanje, ki je resnično zelo univerzalno, boste na sprehodu lahko sneli ruto ali šal, doma pa lahko mini razgibavanje opravite kar s kuhinjsko krpo. Čim večkrat se boste spomnili in naredili vaje, bolje se boste počutili. Ne pozabite pa pravilno dihati: skozi nos, globoko in enakomerno ter povezano.

Po ocenah strokovnjakov naj bi imel vsak peti Slovenec težave z erekcijo. Te sicer za zdravje niso usodne, lahko pa zelo poslabšajo kakovost življenja in počutje moškega ter njegove partnerke, še posebej, če se o tem ne pogovarjata.

Erektilna motnja je nezmožnost doseganja in vzdrževanja dovolj čvrste erekcije za začetek in dokončanje spolnega odnosa. Da je nekaj narobe, lahko moški zazna tudi po tem, da nima več spontanih nočnih erekcij, ki naj bi jih sicer imel tako rekoč od rojstva do smrti.

Kadar v zdravstvenem domu, bolnišnici, pri zdravniku ali zobozdravniku, pa naj bo v javnem zdravstvu ali pri zasebniku, naletite na problem, potrebujete nasvet, dodatne informacije ali strokovno pomoč, saj se sami ne znajdete ali ne dobite pravega sogovornika, se lahko obrnete na zastopnika pacientovih pravic.

Če morda niste zadovoljni z opravljeno storitvijo ali s plačilom, če menite, da so vam kratene pravice, se lahko ustno ali pisno pritožite pristojni osebi izvajalca zdravstvenih storitev. Uradno rečeno: podate zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. To lahko storite v 15 dneh po opravljeni storitvi ali 30 dni po končanem zdravljenju. Vsak izvajalec zdravstvenih storitev mora imeti na vidnem mestu razobešene napotke, kako in komu se lahko pacienti pritožijo; pa tudi ime, naslov, telefonsko številko in uradne ure najbližjega zastopnika pacientovih pravic.

Vec informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si ,

kjer lahko tudi vpišete vašo prireditev ali vadbo.

13. Ljubljanski maraton Datum: 25. in 26. 10.2008 Organizator: Mestna obcina Ljubljana, Timing Ljubljana Dodatne informacije: www.ljubljanskimaraton.si

Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, je v vodi topen vitamin. Potreben je pri tvorbi kolagena, pospešuje absorpcijo železa in sodeluje pri pretvorbi folne kisline v folinsko kislino. Potrebe po vitaminu C se povečajo pri hudih telesnih naporih, stresu, zlorabi alkohola in zdravil ter pri nekaterih obolenjih (sladkorna bolezen, dializno zdravljenje prehlad, gripa ...).  Vitamin C kot antioksidant v krvi in drugih telesnih tekočinah pomaga pri krepitvi imunskega sistema.

Jutranje razgibavanje vam bo v precejšnjo pomoč pri ohranjanju dobrega počutja skozi vse dni jeseni in pozimi. Vaje so izbrane tako, da jih lahko naredite tudi posamezno in večkrat na dan, še bolje pa po kakem končanem delu. Takrat vas bodo tudi sprostile in osvežile.

Vedno in povsod pojem isto pesem o pomenu pravilnega dihanja, ki naj bo vodilo tudi pri vaših razgibavanjih. In to kar naprej. Današnje miganje, ki naj postane vsakdanje, začenjamo z razgibavanjem prstov in zapestij. Priporočeno je vaji opraviti še leže. Najprej prepletite prste in spojeni roki naj skupaj zaokrožita v eno in drugo smer vse dotlej, da občutite toploto v zapestjih.

V evropskih državah narašča število obolelih za rakom debelega črevesa in danke. V debelem črevesu ali danki nastanejo tumorji, če se celice začnejo nenadzorovano deliti. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav, saj se ne širijo v druge dele telesa in se ponavadi ne ponovijo, ko jih operativno odstranijo. Pri malignih tumorjih (kar imenujemo kolorektalni rak) pa se rakave celice razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki ali metastaze. Vendar pa je treba vedeti, da je rak debelega črevesa in danke ozdravljiv, če je odkrit tako zgodaj, da se še ni razširil po telesu. Predvsem morajo biti bolj pozorni na svoje zdravje tisti, ki imajo v sorodstvu bolnika s to vrsto raka, saj je skoraj dvakrat večja možnost, da tudi sami zbolijo.

Vodja projekta in soavtorica priročnika Resnice in zmote o osteoporozi Sanja Lončar razkriva nekaj najbolj pogostih napak, ki jih delamo v želji, da bi izboljšali trdnost svojih kosti.

»Pogosto menimo, da nam primanjkuje kalcija, v resnici pa nam primanjkuje predvsem veliko drugih rudnin in vitaminov, ki omogočajo, da kalcij pravilno presnovimo in vgradimo tam, kjer ga potrebujemo. Če želimo krepke kosti, moramo telesu zagotoviti predvsem zadosti silicija, vitamina D, vitamina K, magnezija, kalija, cinka, bora ... Kot lahko preberemo v knjigi, mleko še zdaleč ni idealen vir kalcija. Uporabno je le, če ni predelano in po možnosti fermentirano. Večina industrijskih izdelkov iz homogeniziranega in steriliziranega mleka negativno vpliva na našo kostno bilanco."