-
Zadnje leto je kašljanje v javnosti zelo tvegano, saj nas hitro obsodijo, da hodimo naokrog okuženi z novim koronavirusom. V resnici pa je kašelj pogost, saj je to ena od obrambnih strategij organizma za čiščenje dihalnih poti.
Sluznica v dihalih ves čas izloča sluz, ki jo migetalke na celicah sluznice potiskajo proti grlu. Da sluz, na katero se lepijo še razni mikroorganizmi in tujki, odstranimo iz dihalnih poti, pokašljujemo. Seveda pa je kašelj lahko znak bolezni dihal (suh kašelj je recimo pogost pri virusnem bronhitisu in pljučnici), gripe, oslovskega kašlja ter refluksa oziroma zatekanja želodčne kisline v požiralnik, pri čemer kisla vsebina draži bolnika v grlu in ga sili na kašelj. Kašelj se lahko pojavi kot eden od neželenih učinkov zdravil, zlasti tistih za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, ki spadajo v skupino ACE-inhibitorjev. Včasih se razvije kot živčna reakcija na stres. H kašlju nas silijo tudi presuh zrak v prostoru in različni alergeni, lahko je kriv tujek, ki ga mimogrede vdihnemo, ali cigaretni dim.
Pametna ura lahko reši življenje
Sodobna tehnologija, ki se uporablja za varovanje na daljavo, nam lahko zelo olajša življenje v starosti. Različne tipke, zapestnice, ure ali obeski s senzorji gibanja uporabniku zagotavljajo večji občutek varnosti in samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih, saj ob morebitnem padcu ali drugi nezgodi hitro prikličejo pomoč.
Tovrstne naprave so namenjene ljudem, ki živijo sami ali sami preživijo nekaj ur na dan ali noč. Tudi kroničnim bolnikom, ki se jim lahko stanje nenadno poslabša, osebam z demenco, ki izgubljajo orientacijo, pa tudi tistim, ki se težje gibljejo in jih je strah padca. Prav pridejo tudi starejšim, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih ali domovih starejših občanov. Obenem pa imajo manj skrbi njihovi bližnji, saj lahko hitro preverijo, ali je z njihovim svojcem vse v redu.
Čebela – najstarejša zdravilka
Ali ste vedeli, da imajo čebelarji zaradi pogostejših čebeljih pikov redkeje težave z revmatizmom? Marsikateri si v čebelnjaku postavijo ležalnik, na katerem med počitkom krepijo svoje zdravje. Pri večurnem bivanju v čebelnjaku namreč vdihujejo zrak (aerosol), nasičen z eteričnimi vonjavami čebelje družine, kar ugodno vpliva na njihovo psihofizično počutje. Krepi jim imunski sistem, ugodno vpliva na težave pri obolenjih dihal in zmanjšuje stres.
»Navadni« ljudje pa si, kot je znano, lahko zdravje učinkovito krepimo že z rednim uživanjem medu in cvetnega prahu. Zdravilne učinke čebeljih pridelkov so poznale že stare civilizacije, znanja so se prenašala iz roda v rod, vendar se zaradi skokovitega razvoja sodobnih medicinskih znanosti in prepričanja, da bodo ta lahko pozdravila bolezenska stanja, zadnjih sto let niso uporabljala. Uradna slovenska medicina tega znanja še vedno ne podpira. Ugodno delovanje čebeljih pridelkov je sicer znano ali dokazano že pri več kot 500 različnih bolezenskih stanjih in težavah.
-
Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Marsikateri se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …
Zakaj je tako težko priti do zobozdravnika v javnem sistemu (torej tudi do koncesionarjev) in zakaj so čakalne dobe nerazumljivo dolge? Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) odgovarjajo, da je v primerjavi z dostopnostjo družinskih zdravnikov, ki jih v zadnjih letih primanjkuje, v Sloveniji dovolj zobozdravnikov, je pa iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov. Odbor za zobozdravstvo pod vodstvom Krunoslava Pavlovića, dr. dent. med., na to intenzivno opozarja. Po izračunih, ki so jih javno predstavili že julija 2018, v zobozdravstvu manjka do 500 programov zobozdravstva za otroke in odrasle. »Od takrat na to redno opozarjamo. In prav s tem namenom je nastal tudi Manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema.«
Domača shramba – domača lekarna
Okoli nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, zbolimo.
Pokojni prof. dr. Aleksander Konjajev, mikrobiolog na biotehniški fakulteti, je poudaril šest dejavnikov, ki omogočijo, da zbolimo zaradi virusne ali bakterijske okužbe. To so: dednost, ki pa ima majhen vpliv; slabo prehranjevanje, ki botruje padcu imunskega sistema; nenehna izpostavljenost hudemu stresu; vdihavanje slabega zraka, onesnaženost okolja; pitje onesnažene vode; razvade (kajenje, alkohol, ponočevanje …). Če ima nekdo štiri od teh dejavnikov, zagotovo zboli, saj je njegovo ravnovesje povsem porušeno. Manj dejavnikov pomeni manjše tveganje.
-
Debelost se povečuje tako med odraslimi kot med otroki in mladostniki, kar je skrb vzbujajoče, menijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Prekomerna telesna teža namreč vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Za boljše zdravje in počutje moramo jesti manj in manj kalorično in se več gibati.
Kot je pokazala nacionalna raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so jo lani izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je 38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let prekomerno hranjenih, dobrih 18 odstotkov pa se že spopada z debelostjo. Med temi je več moških z nižjo izobrazbo in več ljudi iz Posavja, Zasavja, Pomurja in Podravja. Vzrok je največkrat prekomerno uživanje hrane, ki je energetsko bistveno prebogata za naš večinoma sedeč način življenja. Eden izmed mogočih razlogov pa je tudi ta, da je načeloma zdrava hrana dražja od t. i. hitre prehrane.
-
Imate »železno« kri?
Pomanjkanje železa v krvi lahko zelo vpliva na zdravje in dobro počutje ter tudi na odpornost, ki je v boju z virusi še kako pomembna. Kaže se v slabem počutju, utrujenosti, omotici, težki sapi, krhkih nohtih, izpadanju las, razdražljivosti in glavobolih. Povezano je tudi z zmanjšano kognitivno funkcijo, zlasti koncentracijo in kratkoročnim spominom.
Pomanjkanje železa je razmeroma pogosto pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pravzaprav sta anemija in pomanjkanje železa lahko tako posledica kot tudi vzrok srčnega popuščanja.
Življenje z osebo, ki ima demenco, 1. del
Mama se spreminja
Mama je bila pri 80 letih še zelo gibčna in hitra. Opravila je vsa dela okrog hiše. Urejala je vrtiček, sadila rože in jih negovala. Po poklicu je bila šivilja, in to je bil tudi njen konjiček. Njena hči je bila navajena, da je vse, kar je bilo treba zašiti, prinesla k mami. Že naslednji dan je bilo vse zašito in popravljeno.
Mama je postopno začela opuščati šivanje. Tudi hčeri ni več želela ustreči. Prva hčerina misel je bila, da je postala malo bolj ležerna ali celo lena. Tudi na vrtu se je opazilo, da ni več tistih pridnih rok, ki bi vsako travico sproti odstranile. Hči jo je spodbujala, naj poskrbi za vrtiček, a se mami to ni zdelo potrebno … To so bili začetki demence, ki jih hči takrat ni zmogla prepoznati. Čeprav sama že 30 let dela na oddelku za bolnike z demenco Psihiatrične klinike Ljubljana. Kot delovna terapevtka se vsak dan ukvarja z bolniki, ki imajo demenco, in prav tako z njihovimi svojci.
-
Sladkorni trs, koruza in riž so trojica največ pridelanih živil v svetovnem merilu. Glede na hranilno vrednost in energijski vnos je riž pomembno prehrambno živilo, saj naj bi zagotavljal več kot petino vseh kalorij, ki jih potrebuje prebivalstvo vsega sveta. Ob reki Pad pridelujejo riž že od sredine 15. stoletja, drugje v veliko manjši meri ali sploh ne. Tu najverjetneje tiči vzrok, da marsikdo riža v kuhinji ne zna uporabljati ali pa ne ve, katerega izbrati.
Po velikosti in obliki delimo riž na dolgozrnati, srednjezrnati in kratkozrnati (okroglozrnati) riž. Zadnja sta si po uporabi podobna; vsebujeta namreč več škroba, zrna se pri kuhanju zlepijo, kar z veseljem izkoristimo pri pripravi sladic, polpet in italijanskih kremastih rižot. Če tega ne želimo, izberemo dolgozrnati riž, katerega sorte imajo manj škroba, ga pred kuhanjem in včasih tudi po kuhanju večkrat oplaknemo ter odcedimo ali kuhamo v večji količini vode in ga postrežemo z omako. Vodo, v kateri smo kuhali riž in je bogata s škrobom ter minerali, brez težav porabimo za zgoščevanje juh, enolončnic, omak ali pri pripravi krušnega testa.
-
V času epidemije covida-19, ko so stiki bistveno omejeni, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) opozarjajo na škodljivost zmanjševanja telesne dejavnosti. Ta namreč znižuje splošno umrljivost prebivalstva, umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, znižuje pojavnost visokega krvnega tlaka ter določenih rakov, sladkorne bolezni tipa 2, tesnobe in depresije ter izboljšuje spanje. Pri starejših ljudeh redna vadba preprečuje padce in izboljšuje funkcijske sposobnosti.
Strokovnjaki SZO priporočajo naslednje:
