-
Sladkorni trs, koruza in riž so trojica največ pridelanih živil v svetovnem merilu. Glede na hranilno vrednost in energijski vnos je riž pomembno prehrambno živilo, saj naj bi zagotavljal več kot petino vseh kalorij, ki jih potrebuje prebivalstvo vsega sveta. Ob reki Pad pridelujejo riž že od sredine 15. stoletja, drugje v veliko manjši meri ali sploh ne. Tu najverjetneje tiči vzrok, da marsikdo riža v kuhinji ne zna uporabljati ali pa ne ve, katerega izbrati.
Po velikosti in obliki delimo riž na dolgozrnati, srednjezrnati in kratkozrnati (okroglozrnati) riž. Zadnja sta si po uporabi podobna; vsebujeta namreč več škroba, zrna se pri kuhanju zlepijo, kar z veseljem izkoristimo pri pripravi sladic, polpet in italijanskih kremastih rižot. Če tega ne želimo, izberemo dolgozrnati riž, katerega sorte imajo manj škroba, ga pred kuhanjem in včasih tudi po kuhanju večkrat oplaknemo ter odcedimo ali kuhamo v večji količini vode in ga postrežemo z omako. Vodo, v kateri smo kuhali riž in je bogata s škrobom ter minerali, brez težav porabimo za zgoščevanje juh, enolončnic, omak ali pri pripravi krušnega testa.
-
V času epidemije covida-19, ko so stiki bistveno omejeni, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) opozarjajo na škodljivost zmanjševanja telesne dejavnosti. Ta namreč znižuje splošno umrljivost prebivalstva, umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, znižuje pojavnost visokega krvnega tlaka ter določenih rakov, sladkorne bolezni tipa 2, tesnobe in depresije ter izboljšuje spanje. Pri starejših ljudeh redna vadba preprečuje padce in izboljšuje funkcijske sposobnosti.
Strokovnjaki SZO priporočajo naslednje:
-
Bodi to, kar si, tak si mi najbolj všeč! To je vse zato, ker nisi zvest sam sebi. Ali sploh veš, kaj si želiš? Zakaj pa si ne izbereš jasnega cilja in greš za njim? Veliko takšnih in podobnih vprašanj si v odrasli dobi premalokrat zastavljamo.
Obilico zadolžitev nam naložijo drugi, ne samo sorodniki ter člani družine, ampak tudi širša okolica. Tako opravljamo različne vloge (vlogo očeta, mame, žene, moža, soseda, prijatelja, sestre, gospodinje, uslužbenke …). Teh vlog lahko kmalu postane veliko in povezano z njimi tudi veliko zadolžitev. Opravljamo jih zato, ker čutimo, da jih moramo, da to od nas pričakujejo. Tako obkljukamo opravljeno delo vsak dan sproti. Kaj še vse moramo narediti danes, kaj lahko pustimo za jutri? Premalokrat se vprašamo, kako se ob tem počutimo in kaj si res želimo.
-
Kot smo z zelo novimi občutki in izkušnjami vstopili v novo leto, tako je tudi današnja vadba pripravljena tako, da nas čim trdneje poveže v igri mehkobe gibanja, moči in igrivosti. Čeprav je na videz, vsaj po slikah sodeč, izjemno enostavna in namenjena vsem, je lahko tudi »hud« trening za resne rekreativce in športnike, ki naj upoštevajo navodila iz zadnjega odstavka.
Preden zares začnete, udobno sedite na trdo in nedrsečo podlago. Noge naj bodo narazen v širini bokov, hrbtenica vzravnana, dihanje pa sproščeno skozi nos in povezano. Dihajte vsaj dve minuti.
-
Ne pozabite zaščititi glave pred mrazom. Izberite pokrivalo, s katerim boste tudi zanimivi in zapeljivi. Pred nakupom se ne pozabite pogledati v ogledalo, da ugotovite, ali vam pokrivalo pristaja.
Za vsak dan je kapa najenostavnejša rešitev. Oblike so zelo enostavne, čar je v drobnih detajlih. Lahko je športna s cofom in dvojnim zavihkom ali elegantna z našitimi bleščicami. Všečni so izraziti reliefni vzorci. Seveda je prav, da se ujema z barvnimi odtenki vaših vrhnjih oblačil. Enobarvne različice kap so še vedno najbolj uporabne in tudi ročno izdelane imajo najlepši rustikalen pridih.
Vsako zbadanje in trganje še ni revma
Strokovnjaki še niso povsem raziskali vzrokov za nastanek revmatičnih obolenj. Zagotovo pa ne drži, da sta za njihov razvoj kriva mraz in vlaga, res pa je, da imajo bolniki več bolečin in težav ob poslabšanju vremena. Najpogostejše revmatično obolenje je osteoartroza, ki jo ima kar 80 odstotkov ljudi, starejših od 75 let.
Revmatičnim obolenjem poljudno pravimo revma ali revmatizem; izraz izhaja iz latinske besede rheumatismus in pomeni otekati, oteklina, vnetje. Seveda vsako trganje in zbadanje po sklepih, mišicah in hrbtenici ali vsaka oteklina še ne kažejo na revmo, kot so ljudje pogosto prepričani, poudarja prim. Mojca Kos-Golja, dr. med., spec. interne medicine in revmatologije v pokoju, zaslužna predsednica Revmatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
-
To nenavadno leto se nepreklicno zaključuje, kar je dobra priložnost za praznovanje. Morda kar s torto? Ali veste, da že s koščkom torte bogatega okusa zadostimo hrepenenju po sladkem?
Pri nas doma sta v tem letu predvsem večji hčerki, najstnici, pokazali neizmerno voljo za kuhanju, še bolj pa za odkrivanje slaščičarskih veščin. Če smo včasih pripravljale samo enostavne torte z nadevom iz stepene sladke smetane in nekaj sadja in za učvrstitev kdaj pa kdaj dodale le nekaj žlic maskarponeja, smo v tem letu pregledovale spletne strani in kuharske knjige, se spopadale z ogromnimi količinami jajc, masla in sladkorja ter čokolade, vse v želji po odkrivanju novih znanj in okusov. Preizkusile smo precej receptov, se poigravale s kremami in torte okraševale s karamelo, čokolado, oreščki.
-
FALA PRIPOROČA
Potrebujemo:
100 g pireja iz buče hokaido
2 čajni žlički soli
770 g bele moke
85 g mleka
1 kocko svežega ali 2 vrečki suhega kvasa Fala
70 g sladkorja
3 jajca
180 g kisle smetane
60 g masla
150 g rozin
50 g kandirane limone
jajce za premaz
Bučo pečemo v pečici toliko časa, da se zmehča in izhlapi odvečna voda. Pečeno bučo zmečkamo in ohladimo.
V posodo odmerimo sol, jo prekrijemo z moko in prilijemo mleko, v katerem smo raztopili kvas Fala, dodamo sladkor, jajca in kislo smetano ter bučni pire. Premešamo in med mešanjem postopno dodajamo zmehčano maslo. Najprej mešamo počasi, nato vsaj 10 minut pri najvišji hitrosti. Pred koncem vmešamo še rozine in kandirano sadje.
Kaj moramo vedeti o cepivu proti covidu-19?
Svetovna zdravstvena organizacija je v prispevku 30. oktobra odgovorila na ključna vprašanja o cepivih in cepljenju, na katera iščejo odgovore povsod po svetu.
Cepiva, ki bi človeka zaščitilo pred boleznijo covid-19, še ni. Po svetu poteka večje število kliničnih raziskav, ki vključujejo veliko število preiskovancev. Njihove rezultate pričakujemo konec letošnjega leta. Poročilo o učinkovitosti in varnosti cepiva mora posredovati državni organ za cepiva države, kjer je cepivo narejeno. Verodostojnost rezultatov raziskav bo analizirala ekspertna skupina zunanjih strokovnjakov pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, prav tako pa tudi svetovno svetovalno telo strokovnjakov za varnost cepiv. Cepivo morajo nato odobriti nacionalna strokovna telesa, države morajo dobiti zadostno količino cepiv (gre za milijarde odmerkov cepiv za ves svet) in poskrbeti za njihovo pravilno in hitro distribucijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi utegnilo varno in učinkovito cepivo priti na trg do poletja 2021.
-
Veliko blišča in vznesenosti prinašajo prazniki ob koncu iztekajočega se leta. Svetlobe, lučk najrazličnejših barv, božične glasbe, vseh vrst vonjev po dobrotah in kuhanem vinu … In če smo v dobri koži, nas lahko to vzdušje preplavi in naredi lahkotne, smo v velikem pričakovanju tega posebnega zaključka leta.
Vsi pa se ne počutimo lahkotnih in polnih življenja. Blišč in glamur ne naredita vseh ljudi lahkotnih ter polnih radosti. Če se ne počutim dobro, če nisem v dobri koži, če imam občutek, da nimam nikogar, s katerim bi delil svojo zgodbo, svoje doživljanje in tudi svojo prisotnost, mi je težko. Takrat so prazniki velika preizkušnja in še posebej naporni. In to ravno zato, ker je naše doživljanje tako zelo drugačno od tega, kar nam kaže okolica. Zelo drugačno od tega, kar se od nas na neki način pričakuje. V bistvu so nam prazniki stresni. V tem primeru stres predstavlja razkorak med tem, kar si želimo, in med tem, kar imamo, oziroma med tem, kar moramo narediti, in med tem, kar se čutimo sposobni narediti, ali med časom, ki ga imamo, in časom, ki ga potrebujemo. Skratka črno-bele situacije so naporne, predstavljajo nam izziv in nas vznemirjajo, izčrpavajo.
