Vsako leto izgubimo mnogo preveč življenj zaradi bolezni srca in ožilja, opozarjajo zdravniki. Opozorila velja jemati resno, predvsem zato, ker lahko sami veliko prispevamo k odpravljanju vzrokov za obolenje. Na primer tako, da preverjamo svojo raven krvnih maščob, zlasti holesterola in trigliceridov, in pazimo, da ne presežejo meje, ki poveča tveganje za zdravje.

Maščobe imajo sicer pomembno vlogo v našem telesu: trigliceridi skladiščijo neporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za tvorbo spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Prav tako brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Povišane ravni trigliceridov in holesterola (zlasti LDL, torej t. i. slabega holesterola) pa so znak kopičenja maščobnih snovi, ki prikrito in dolgoročno uničujejo naš žilni...

Antibiotike jemljimo previdno

Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne proti prihodnjim zdravljenjem. Slovenija je po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, še vedno pa jih prepogosto predpisujejo starejšim od 65 let. Pogosto jih jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti. Zlasti kronične bolnike, ki jemljejo več zdravil hkrati, zdravniki opozarjajo, naj antibiotike jemljejo premišljeno, strokovno in po navodilih zdravnika. Njihova učinkovitost se namreč zmanjša, če bolnik izpušča posamezne odmerke ali prehitro opusti jemanje zdravila. Neporabljenih tablet ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih ne hranimo za prihodnje obolenje ali jih celo damo drugim osebam, ampak jih odnesemo v lekarno.

Družinski zdravniki in specialisti ugotavljajo, da je epidemija covida-19 prekinila številne preventivne dejavnosti, predvsem pa bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihovih bolezni.

Veliko bolnikov je strah okužbe s koronavirusom, zato odlašajo s pregledi ali pa ne pridejo na pregled tistega dne, ko so bili naročeni. Tako je na primer s sladkornimi bolniki. Po rezultatih raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) 65 odstotkov sladkornih bolnikov skrbi nevarnost okužbe z novim koronavirusom, skoraj polovica pa je zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. Več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku.

Naše telesne sposobnosti se z leti spreminjajo, z redno telesno dejavnostjo in ustrezno masažo pa lahko nekatere procese staranja upočasnimo, ohranimo samostojnost in odpravimo bolečine.

Pri starejših se pojavlja postopno poslabšanje fizioloških funkcij organizma, kar je mogoče izboljšati z redno in načrtovano telesno dejavnostjo, zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. «Telesna dejavnost starejših ima dve glavni koristi. Prva je ohranjanje samostojnosti, ki je posledica preprečevanja oziroma zmanjšanja številnih bolezni, druga pa sta odpravljanje bolečin in preprečevanje padcev, kjer so še posebej pomembne vadbe za moč, gibljivost in ravnotežje. Masaža je odličen dodatek k naštetemu, spodbuja prekrvavitev, sprošča mišične napetosti, ohranja zdravje in imunski sistem, lajša obstoječe bolečine v mišicah ter omogoča hitrejšo regeneracijo po telesni dejavnosti,« pravi Ivana Kamnikar, trenerka gimnastike in nekdanja vrhunska telovadka, ki se posveča izobraževanju in usposabljanju na področju športa in rekreacije.

Skrb za ustno zdravje je zelo pomembna v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki v sklopu preventivne akcije za boljše ustno zdravje, ki jo običajno pripravijo marca. Poudarjajo zlasti osebno odgovornost vsakega posameznika za higieno, saj so usta vhodna vrata zdravega telesa.

Osnove ustne higiene so redno, pravilno in temeljito ščetkanje zob, menjavanje zobne ščetke na dva do tri mesece, uporaba zobne kreme s fluoridi in zobne nitke oziroma medzobnih ščetk ter redni pregledi pri zobozdravniku. 

 No, no, no, tega te pa nismo učili. Da te ni sram, da se takole obnašaš! To so sami divjaki. Osnovnih manir nimajo. Poglej to, kako vpije na očeta! Mojca, pa ti si punca. Ne moreš se jeziti kot kak nevzgojen fant … Nekdo, ki ne zmore zadržati svoje jeze, ki jo izrazi na nekultiviran način, je po mnenju opazovalcev slabič, nedorasel in nevzgojen. Pa je čustvo jeze res tako škodljivo, da si ga ne upamo pokazati?

Jeza predstavlja eno izmed osnovnih čustev, ki ga občutijo že malčki. Gre za stanje v telesu, ki ga doživimo, ko naletimo na oviro in je ne zmoremo premostiti. Čustvo jeze doživljamo tudi ob provokaciji, občutku doživljanja krivice in tudi v situacijah, ko se branimo, ohranjamo svoje meje, zavarujemo stvari, ki so nam pomembne. Takrat v telesu zaznamo zvišan srčni utrip, povišan krvni tlak, intenzivnejše dihanje, napete mišice, tudi stisnjene zobe …