Zdravil ni smiselno nabavljati na zalogo, a ker v lekarno in k zdravniku ne moremo v vsakem trenutku, je doma vseeno dobro imeti predvsem škatlico zdravil proti bolečinam in za zniževanje telesne temperature ter seveda dovolj tistih, ki nam jih je predpisal zdravnik. Nova bolezen covid-19 in z njo povezani ukrepi so na ta seznam dodali še razkužilo in zaščitne maske. Vse to in še nekaj obližev, povojev ter zaščita pred soncem naj bo tudi v potovalni lekarni.

Če smo zdravi, ne potrebujemo niti zdravil niti prehranskih dopolnil, a kljub temu je v domači lekarni pametno in odgovorno imeti analgetike (za lajšanje bolečin) in antipiretike (za zniževanje povišane telesne temperature) oziroma kombinacijo obojega (učinkovina, ki lajša bolečine in hkrati niža telesno temperaturo, je na primer paracetamol), svetuje izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Seveda jih uporabljamo razumno: ne pozabimo, da je povišana telesna temperatura koristna, saj se telo tako spopada s povzročitelji bolezni, zato je ne znižujemo na vrat na nos, pozorni pa morajo biti srčni in pljučni bolniki, saj vročina poveča potrebo po kisiku, in starši majhnih otrok. Za večino velja, da jo začnemo nižati, ko doseže 38,5 stopinje Celzija.

Delovni terapevti poskušamo z nasveti za prilagoditev bivalnega okolja ter svetovanjem pri izbiri medicinskih pripomočkov doseči samostojno izvajanje vsakdanjih aktivnosti uporabnikov, dvig kakovosti življenja v domačem okolju in odstraniti dejavnike za morebiten padec, ki lahko povzroči hude poškodbe in posledično odvisnost od tuje pomoči.

Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki promovira zdravje in dobro počutje prek vključenosti posameznika v aktivnosti, ki izboljšujejo njegovo zdravstveno stanje in telesne funkcije. Delovni terapevti iščemo bistvo življenja posameznikov, kaj jim je pomembno, kje imajo težave in kako jim lahko pomagamo, da živijo polno življenje. S celostnim pristopom, kreativnostjo in inovativnimi pristopi dosegamo samostojnost uporabnika. V Sloveniji je večina delovnih terapevtov zaposlena v različnih institucijah. Primanjkuje jih v lokalni skupnosti, vrtcih ali šolah in domačem okolju.

Slaščice s sadjem so pogosto na jedilniku, ko je sadja naenkrat preveč in ga je treba hitro porabiti – kar bo v letošnji sezoni. Takrat ne pripravljamo kremnih rezin ne čokoladne torte, ampak se na jedilniku znajdejo breskov kolač, jabolčna pita in podobne sočne slaščice.

Jajca, sladkor, moka, maslo ali druga maščoba so osnovne sestavine za sadne kolače. Skuta ali mandlji, orehi in krepke začimbe so za odličnejši okus. Če je na voljo še primeren recept, potem je sladica hitro nared. Še največ imamo opravka z lupljenjem, čiščenjem in rezanjem sadja.

Pravica vsakogar je, da ima v primeru končne odpovedi organov in drugih bolezni dostop do zdravljenja s presaditvijo. Prav tako ima vsakdo pravico, da se opredeli glede posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja. Za opredelitev niste nikoli prestari, tudi za darovanje tkiv po smrti ne. Primernost posameznega organa ali tkiv za darovanje se vedno presoja posamično. 

V Sloveniji več kot 85 odstotkov prebivalcev načelno podpira darovanje organov, v nacionalnem registru pa je le pol odstotka opredeljenih oseb. Iz prakse in raziskovalnih izsledkov vemo, da je pot od načelne podpore do dejanske opredelitve dolga zaradi več razlogov. Življenjska (pre)izkušnja, film, knjiga, informacija, spodbuda, bolezen ali smrt bližnjega nas lahko napeljejo do razmisleka ali pogovora o darovanju organov po smrti za namen zdravljenja. Pogosto pa slišimo: »Ah, saj sem že prestar/-a za darovanje, nima smisla, da se opredelim.« To nikakor ne drži. V nacionalni register opredeljenih oseb se lahko vpiše vsak, ki je starejši od 15 let. Zgornje starostne omejitve ni.

Ko so se strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odločili, da bo leto 2020 posvečeno medicinskim sestram in babicam, so poudarili družbeni pomen žensk in škodljivost podcenjevanja njihovega prispevka v skrbi za zdravje prebivalstva. Ženske so, odkar obstaja človeška družba, skrbele za zdravje družine, za dojenčke in majhne otroke, za bolnike, invalide in ostarele člane družinske in lokalne skupnosti. Angleški strokovnjaki so izračunali, da še danes za 97 odstotkov zdravstvenih težav v družini poskrbijo ženske. Strokovnjaki SZO pa so izračunali, da ženske z neplačanim delom v skrbi za zdravje prebivalstva prispevajo 2,4 odstotka k svetovnemu bruto domačemu proizvodu. 

Vroči poletni dnevi nas vabijo k sproščenosti, barvitosti in udobju. Ključ do mladostne podobe sta prava izbira barv in sestavljanje različnih kosov oblačil v skladno celoto, kjer lahko nosite »vse z vsem«. Kamor koli se že odpravite, na počitnice, sprehod po mestu ali izlet v naravo, ne pozabite na celotno podobo, ki jo še izpopolnite s pravimi modnimi dodatki.

V omari z oblačili preverite, kaj še ustreza vaši postavi. Ta se skozi leta spreminja, zato preverite dolžine hlač in kril in tudi katera oblačila so še uporabna. Izberite dodatek, ki vam bo poletno garderobo primerno popestril. Ni nujno, da kupite vse naenkrat, prepričana sem, da je nekaj od predstavljenih kosov prav gotovo že v vaši garderobi. Na fotografijah so predstavljene ideje, lahko pa jih s pomočjo mojih napotkov sestavite tudi sami. Izbor sem skrčila na skupino toplih in skupino hladnih barv.

Namen tokratnih izbranih vaj je spodbuditi vse tiste, ki z vadbo odlašate in iščete izgovore, da bi jo preložili na kasnejši čas, in ste prepričani, da lahko vse zamujeno nadomestite. Gospa Marica, ki tokrat prikazuje in izvaja vaje, je urejena gospa v častitljivem devetdesetem letu starosti, ki redno in predano vadi in je tako lahko resničen zgled mnogim tudi veliko veliko mlajšim.

Preden začnem opisovati vaje, naj vas ponovno opomnim na pravilno dihanje skozi nos. Če je le mogoče, naj bosta tako vdih kot izdih skozi nos in povezana, kar pomeni brez zadrževanja zraka. Ob intenzivnejši in vztrajnejši vadbi pa le sproščeno izdihnite tudi skozi usta in nato ob umiritvi čim prej začnite dihati skozi nos. 

Živeti v mladosti in obilju, v času, ko imamo vsega na pretek in ko si želimo, da bi trajalo večno, tako žal ne moremo preživeti celotnega svojega življenja. Ne glede na naša stališča in prizadevanja, da bi zadržali trenutek v času, ta leta, za katera rečemo, da so naša najlepša ali najbogatejša, tisto obdobje, ko smo v najboljši formi, ko smo videti najbolje, ko imamo največ denarja, dobro družbo, ko naše telo zdrži vse podvige, vse napore … ti časi ne trajajo večno.

Zavedanje minljivosti lahko v naše življenje prinese strah. Zavedamo se, da se v življenju srečujemo z različnimi obdobji, da postajamo drugačni, da se spreminjamo. Nismo več najlepši niti ne najbolj sposobni, nismo najhitrejši niti ne več najbogatejši ali najbolj socialno zaželeni. Dnevi postajajo podobni drug drugemu, rutina nam daje občutek varnosti, istočasno pa se lahko pojavi občutek, da nekaj manjka. In tako začnemo razmišljati, kako je bilo nekoč. Obujamo dobre stare čase. Želimo si nazaj. In vemo, da nazaj več ne moremo. In kar še vemo, je, da nam obujanje preteklih trenutkov in obžalovanje preteklih časov lahko samo uničita sedanji trenutek.

Od prebave hrane in njenega izkoristka so odvisni presnova, počutje in tudi zdravje. Prebava hrane poteka v več fazah. Prva faza predelave je v ustih, kjer z grizenjem in žvečenjem prepojimo hrano z encimi v slini. V kislem okolju želodca poteka druga faze prebave. Tu se prebavljajo beljakovine in druge snovi, ki jih razgrajujejo ustrezna želodčna kislina in encimi. Kdor nima ustrezne želodčne kisline, ne more imeti dobre prebave in presnove.

V črevesju poteka tretja faza predelave hrane. Hkrati je črevesje prostor, kjer poteka vsrkavanje (absorpcija) prebavljenih in do konca razgrajenih snovi iz kislega in bazičnega okolja v krvni obtok, kjer poteka četrta faza prebave.

Ljudje smo socialna bitja. Veliko nam pomeni, da lahko drug z drugim govorimo, preživljamo skupne trenutke, se objamemo, poljubimo ali se držimo za roke. Povezanost nas bogati in nam omogoča življenje.

In istočasno je naša največja bolečina, ko se prekinejo stiki, prijateljske vezi, ko naše odnose napadejo ljubosumje, sovraštvo, zamere, kar se lahko kaže tudi kot izogibanje drug drugemu, kot občutki osamljenosti, neprimernosti, neljubljenosti. Občutek, da smo sami sebi dovolj, lahko odrasle v celoti pomiri in nam daje varnost in predvidljivost. Otrok tega občutka brez varnosti v odnosu z odraslim ne more doseči, zato je še toliko ranljivejši. Ampak kaj je prvi pogoj, da se v svojem telesu dobro počutimo? Težko rečemo, da nam je udobno, če imamo telesne bolečine, če nas je strah ali če imamo zamere do sosedov, prijateljev, znancev. Včasih pa nimamo ničesar, na kar bi pokazali s prstom, pa vendar nismo v dobri koži. Pravimo, da nam nekaj manjka.