Prav je, da pred ogrevanjem najprej pojasnimo pojem »mehko«. Konkretno to pomeni, da vajo naredite po svojih zmožnostih in občutku samo do tiste meje, ko se še počutite dobro in stabilno. To velja za prvo in zadnjo vajo, medtem ko bo ob drugi vaji potrebno malce bolj napeti vse mišice in dati res vse od sebe.

Danes ali pa kar ves mesec lahko preizkušate način ogrevanja, opisan v nadaljevanju, in se prepričate o njegovi vrednosti. Najprej se ogrejte s hojo, ki je opisana v prejšnji številki, in šele nato izvajajte prvo vajo, za katero je najpomembnejša že pojasnjena »mehkoba«.

V slovenski družbi je odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov, strahov in skrivnosti. Je še vedno tabu, kar je na moč nenavadno, saj se vsako življenje začne z rojstvom in konča s smrtjo.

Domala vsi, ki se jim bliža zadnja ura, si predvsem želijo, da bi se na zadnjo pot podali v krogu družine, če jo imajo, da jih ne bi bolelo, da bi umrli pomirjeni s sabo ter dostojne smrti. Večini se te želje ne uresničijo ... Veliko več kot polovica jih namreč umre v bolnišnicah ali domovih za starejše, mnogi so ob smrtni uri sami in hudo trpijo.

Pravijo, da leta naredijo svoje. Drži. V zrelih letih se zarišejo gubice na obrazu kot zemljevid našega življenja. Polt ni več tako sveža in sijoča, koža je manj prožna, pojavijo se pigmentni madeži, obrvi niso več tako goste, veke so bolj povešene … A teh let se ne smemo sramovati ali jih skušati prikriti, saj so odraz izkušenj in zrelosti.

Gubice so postale trend in sinonim za zrelo lepoto. Lepoto, ki je ni mogoče poustvariti. Zato jo je treba poudariti na primeren način. Kako? Za vas smo s prijaznim sodelovanjem gospe Andreje (61) iz Ljubljane pripravili nekaj koristnih nasvetov, kako v zrelih letih brez pretiranega napora, znanja ali uporabe dragih pripomočkov poudariti svojo lepoto. Živahno in nasmejano gospo Andrejo, ki je polna življenja, smo v sodelovanju z revijo Vzajemnost povabili v Studio Železna – postajo navdiha. 

Stročnic (fižol, leča, grah, čičerka, soja, bob) se stežka naveličamo, saj so različnih oblik, okusov in barv. Leča je na primer na voljo v rdeči, zeleni in rjavi barvi, grah je privlačno zelen, medtem ko so suha fižolova zrnca kot barvna paleta mavrice in vzorcev, ki bi jih risal umetnik. Z nekaj domišljije znamo pripraviti imenitne in nasitne jedi.

Uživamo seme, ki je v stroku, od tod ime skupine, medtem ko lupine strokov zavržemo. Izjemi sta stročji fižol in sladkorni grah, kjer pri kuhi uporabimo kar celoten strok z drobcenimi semeni. S kilogramom suhega fižola lahko družina kar nekaj dni prav okusno in zelo zdravo je, medtem ko je enaka količina mesa hitro premalo že pri enem obroku. V prehrani velikokrat uporabljamo stročnice kot zamenjavo za meso, predvsem takrat, ko jih v obroku povežemo z žiti (ali z jajci, mlečnimi živili), obenem pa z njimi bistveno povečamo vsebnost vlaknin. Znano je, da jih v sodobni prehrani veliko premalo pojemo. Stročnice poleg beljakovin rastlinskega izvora in vlaknin vsebujejo še škrob in rudnine. Zaradi nukleinskih kislin pospešujejo obnovitvene procese v telesu, ki nas pomlajujejo.

Ko ostanemo doma, kar naenkrat postane manj pomembno, kaj nosimo in kako se uredimo. Vendar lahko za svoje razpoloženje in videz največ naredimo sami. Prav zato ne smemo pozabiti nase, saj se bomo počasi spet vrnili v kolikor toliko običajno življenje.

Tudi garderobno omaro bo treba prevetriti, pregledati, kaj še lahko nosimo in česa ne bomo več mogli nositi ali ne bomo več potrebovali. Z nekaj nasveti, ki sem vam jih pripravila, se boste lažje znašli pred tem izzivom. Vse skupaj se vam bo zdelo še enostavnejše, če boste sledili izjavi znane oblikovalke Miuccie Prada: »Osebni slog je bolj pomemben kot nova oblačila.«

Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega lahko delno vplivamo z načinom življenja. Že v antičnih časih so iskali vodnjak večne mladosti, zadnje desetletje pa se znanost še intenzivneje ukvarja s tem, kako omiliti ali upočasniti postopno upadanje zmogljivosti organizma.

Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, zapisana v t. i. gerontogenih, ekstrinzično pa predstavlja dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem različnih okoljskih strupov, UV-sevanja, kroničnega negativnega stresa, prekomernega pitja alkohola in kajenja. Z zdravim načinom življenja vplivamo predvsem na ekstrinzično staranje.

Jagode kot prvo vigredno sadje, kot so včasih rekli, dozorijo tedaj, ko se rojevajo spomladanske romantične ljubezni. Sledijo jim češnje, ki so prav tako zapeljivi rdeči drobižki, in vsaj jaz se jim ne morem nikoli odreči. In še preden se jih do sitega najemo, nas razveselijo borovnice. Vsako od teh vrst sadja prihaja torej ob pravem času za potrebe našega telesa.

Izvorna vrsta jagod so divje gozdne jagode, v 14. stoletju pa so jih v Franciji začeli načrtno saditi po vrtovih. A prave vrtne jagode so nastale šele s križanjem z debelimi južnoameriškimi in severnoameriškimi vrstami jagod. So pa manj sočne in aromatične kot gozdne jagode, ki so drobnejše, a imajo sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi. Gozdne jagode imajo od 80 do 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov, organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, prisotni so tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovine in barvila.