S hlajenjem in masažami nad bolečino
Bolečine v mišicah in sklepih so daleč najpogostejši zdravstveni problem med prebivalci Slovenije in drugih razvitih delov sveta. Skoraj vsak posameznik se v življenju sreča s temi bolečinami, ki pa so zelo različne. Tudi simptomi so pogosto različni. Bolijo nas lahko mišice, kosti, vezi ter kite po vsem telesu ali samo na določenem delu.
Težave s kostno-mišičnim sistemom se začnejo pojavljati zgodaj, z obremenitvami in degenerativnimi spremembami pa pri starejših skokovito naraščajo. Z naraščanjem deleža starejših in debelosti ter z upadanjem telesne dejavnosti se bo še izraziteje povečal vpliv teh zdravstvenih težav na posameznika in družbo. Problem so predvsem tiste bolečine, ki trajajo dalj časa, saj ogrozijo kakovost našega bivanja. Kronična bolečina vpliva na naše razpoloženje, storilnost in splošno počutje.
Telemedicina – prihodnost, ki jo potrebujemo zdaj
Napovedi kažejo, da se bo število kroničnih bolnikov do leta 2033 povečalo kar za 80 odstotkov. Zdravstvena oskrba zanje bo še večji izziv, kot je danes. Ena izmed možnih rešitev, kako obvladati breme kroničnih bolezni, je telemedicina, ki je primerna za okoli petino vseh kroničnih bolnikov.
O tem je prepričana Dominika Oroszy, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Poudarja pa, da telemedicina ne pomeni le merjenja različnih parametrov na daljavo z napravami, ki jih že ponujajo različni ponudniki, »pomembno je, da vse meritve spremlja zdravstveno osebje in ob odstopanjih ustrezno ukrepa«. To pomeni, da moramo natanko vedeti, katere zdravstvene parametre je smiselno spremljati, kdo jih spremlja, kako so bolnikovi podatki zaščiteni in seveda kakšna je pot ukrepanja, ko pride do odstopanj. Brez neposredne povezave meritev na daljavo in zdravstvenih storitev bomo imeli le veliko zaskrbljenih bolnikov, ki bodo pomoč iskali v urgentnih ambulantah in dolgih čakalnih vrstah zdravstvenega sistema, je prepričana.
Kako do brezhibnih trdo kuhanih jajc?
Jajca so pri sobni temperaturi obstojna do dveh tednov, v hladilniku pa celo do pet tednov, zatorej ni razloga za skrb, če bi si radi naredili zalogo jajc za veliko noč že nekaj tednov prej. Da bodo trdo kuhana jajca res brezhibna, vam ponujam pet preizkušenih trikov.
Jajca hranimo pri stalni temperaturi. Nekoč je za jajce veljalo, da so silno občutljivo in hitro pokvarljivo živilo, danes pa vemo, da to ni tako. Čeprav je lupina krhka, je vseeno dobra pregrada, ki varuje notranjost jajca pred kvarjenjem. Lupina ima drobne pore, skozi katere se izmenjavajo plini. Tudi vodni, ko se zaradi temperaturnega nihanja jajce orosi, kar zmanjša njegovo obstojnost. Jajca zato hranimo pri kar se da enakomerni temperaturi, naj bo to sobna ali malo nad nič v hladilniku.
Kaj lahko naredimo starejši v sedanji epidemiji?
Sedanja pandemija je velika preizkušnja za zdravstvene sisteme vseh držav. Kako učinkovit bo v tej preizkušnji naš javni zdravstveni sistem, na katerega smo bili tako ponosni, a ga je močno načela nenadzorovana (pol)privatizacija? Kako se bodo odzvali naši (pol)zasebni specialisti? Ali bodo pomagali preobremenjenim kolegom v javnem zdravstvu? Na preizkušnji so učinkovitost organizacije slovenskega zdravstva, kakovost in hitrost odzivnosti, medsebojna informiranost nivojev, kakovost izobraževanj zdravstvenih delavcev, sodelovanje med strokovnjaki v zdravstvu in med njimi in drugimi službami, odgovornimi za kakovost življenja prebivalstva.
-
Stojita ženski vsaka s svojim štirinožcem na obali hrvaške Istre. Prva reče: »Zadnjič mi je nekdo očital, naj ne pustim svojemu psu, da svobodno teka po plaži, ker se ga njegov otrok boji! Pa kaj bo otroku naredil moj mali kuža? Ljudje samo to še gledajo, da lahko drugim grenijo življenje!« Druga pa pravi: »Se je ta tip vprašal, zakaj se njegov otrok boji psov? Mogoče je pa to zaradi njegove travme. Lahko bi sam kaj naredil zanj, ne da teži tebi!«
V prispevku ne mislim soditi o tem, kdo je pomembnejši – naš štirinožec, ki ga oblačimo, umivamo in mu pustimo, da spi v naši postelji poleg nas, ali pa otrok, ki mu pripadajo pozornost, zaščita in ljubezen staršev. Tudi ne bom razpravljala o tem, kdo je tisti, ki lahko preceni, ali je neki pes nevaren ali ne. Niti se ne bom ukvarjala s tem, kako se medgeneracijsko prenaša travma z enega človeka na drugega in koliko lahko pri tem naredimo odrasli, da sami predelamo svoje stiske in jih tako ne posredujemo svojim otrokom. Tudi v predpise se ne bi spuščala – kje je plaža za pse, kje se je dovoljeno kopati psom in kdaj, pa kako velik otrok na plaži lahko sam poskrbi za svojo varnost. Zanima pa me, kje je ostala sposobnost in želja nas vseh, da se postavimo v čevlje drugega in začutimo, kako naše vedenje doživlja in razume naš bližnji.
-
Obleke so namenjene tako vsakodnevnemu nošenju kot tudi posebnim priložnostim. Prednost tega oblačila je, da je izdelano iz enega kosa in ni potrebnega veliko kombiniranja. Slabost pa je ta, da ste v obleki bolj opaženi, zato je ne morete nositi iz tedna v teden.
Barve v letošnji sezoni so sončne, čiste in živahne. Pojavljajo se tako v geometrijskih kot tudi v cvetličnih motivih. Pri izbiri pazite, da izberete takega, ki se sklada z vašo obliko postave. Bolj koščeni postavi pristajajo oglati in geometrijski motivi in obratno. Prav tako pa je modna enobarvna obleka, ki jo popestrite z nakitom, torbico ali čevlji.
-
Na koži je stalna mikrobna flora, ki ima zaščitno in varovalno vlogo. Njeni mikroorganizmi so s človekom v soodvisnem sožitju, pomembni so za normalno delovanje našega telesa in preprečujejo naselitev patogenih bakterij. V primeru znižane imunske odpornosti se ti mikroorganizmi lahko prekomerno razmnožijo in povzročijo bolezen.
Z dotikanjem predmetov in drugih oseb dobimo na roke prehodno mikrobno floro. Začasno se na koži lahko naselijo patogeni mikroorganizmi in povzročijo bolezen, kadar se dotikamo okuženih oseb in predmetov (kljuka, telefonska slušalka, računalniška tipkovnica, denar …) ter pri prehodu z okuženega predela telesa, kot je dotik oči z okuženimi rokami. Patogeni mikroorganizmi se hitreje naselijo na suho, vneto in poškodovano kožo, zato moramo skrbeti za roke in jih negovati s primerno kremo. Poškodovano kožo in ranice na rokah zaščitimo z vodoodpornim obližem. Mikroorganizmi se zadržujejo v vlažnih predelih med prsti na rokah, pod dolgimi nohti, zato naj bodo nohti kratko pristriženi. Odstranimo jih s pravilnim umivanjem in razkuževanjem rok.
-
… ima že sama po sebi toliko koristnih učinkov na organizem, da bi jih lahko naštevali vse do konca članka. Omenimo le najpomembnejše: spretnost, usklajenost gibanja ali bolj učeno koordinacija gibanja telesa, razvijanje ravnotežja in ustvarjalnosti, veselje ob vadbi, krepitev moči in gibljivosti, izboljšanje medsebojnega sporazumevanja in sodelovanje, sreča in iskrice v očeh … Ali je sploh še treba kaj dodati?
Preden začnete, naj poudarim, da se danes ni treba nič učiti in tudi nikogar nič popravljati. Poiščite le rekvizit, ki ga večina že ima doma. Tokrat je to obroč iz stiropora, ki je lahko različnih velikosti. Če ga nimate, v obroč zvijte karkoli, na primer veje ali žico, ki jo ovijete v brisačo in povijete z vrvico …
-
Praznovanja ob veliki noči so bila vedno povezana s tradicijo. Velika noč je imela za vsakogar svoje sporočilo, nekomu je bila le navada, drugim nekaj veliko globljega. Prepričana sem, da se bo letošnja velika noč še prav posebej dotaknila vsakogar. Vsakdo bo nekaj pogrešal. Če drugega ne, prav gotovo druženje.
Priprave me spominjajo na praznovanje velike noči pri nas doma v mojem otroštvu. Nismo imeli veliko: za žegen majhno šunko iz plečeta, kruh, hren in pirhe, za kosilo pa juho z rezanci, skromno pečenko, krompir, regratovo solato in potico iz prepraženih drobtinic in čokoladnega prahu. Vedeli smo, da smo revni, zato nas je mama bodrila: »Vse bo dobro!« Oče pa je rad dodal: »Tisti Bog, ki je preizkušnjo poslal, jo bo tudi vzel.« A nikoli ni pozabil dodati, da si moramo najprej sami pomagati. Mama je imela navado reči: ko si v preizkušnji, mora v kuhinji nekaj zadišati. Vem, da je imela prav, saj prav tri vonjave, ki se skrivajo v goveji juhi z rezanci, pečenki s krompirjem in potici, naredijo človeka močnejšega in srečnejšega.
Nega kože je zdaj še pomembnejša
V preteklih tednih smo se navadili bolj zaostrene higiene rok. Poleg razkuževanja nam je bilo naročeno tudi pogostejše umivanje rok. To so osnovni ukrepi, ki lahko za sabo pustijo vidne posledice na naši koži. Agresivne čistilne sestavine v milih in visoka vsebnost alkohola v razkužilih uničujejo delovanje zaščitne funkcije kože, kar pa vodi v večjo dovzetnost za okužbe in izsušitev kože.
Kdaj smo bolj dovzetni za okužbe in izsušitev kože? Zdrava koža ima več funkcij, med drugimi tudi zaščito pred izgubo vode ter vdorom mikroorganizmov. Veliko vlogo pred izhlapevanjem vode iz kože ima rožena plast oziroma stratum corneum. Ta je sestavljena iz korneocitov (mrtvih celic), ki so obdani z lipidi, pomanjkanje le-teh pa se kaže s povečano izgubo vode. Te barierne okvare pripeljejo do suhe in hrapave kože. Premajhna vsebnost lipidov vodi tudi v pretirano luščenje kože, ki je sicer v zdravi koži uravnovešeno in preprečuje, da bi se mikroorganizmi razširili do spodnjih celičnih plasti. Pred vdorom patogenih bakterij in virusov pa ima veliko vlogo tudi kisel hidrolipidni plašč. Le-ta omogoča kisel pH kože (pH = 5,5), ki je neugoden za razmnoževanje tovrstnih mikroorganizmov.