Novo mesto - Na Dolenjskem se lahko pohvalijo, da edini v Sloveniji pripravljajo delavske športne igre, katerih pokrovitelj je mestna občina Novo mesto. Prvič so jih na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov in sindikalnih organizacij večjih kolektivov pripravili leta 1961, tako da so bile lanske igre že petdesete po vrsti. Načelo sodelujočih na igrah je telesna dejavnost, sprostitev, zabava in druženje, čeprav ne manjka tudi športnega duha.

Na delavskih igrah že vrsto let sodelujejo tudi športniki novomeškega društva upokojencev (na fotografiji) in dosegajo lepe rezultate. Lani so se ženske pomerile v 16, moški pa v 18 panogah, ženska upokojenska ekipa je med 24 ekipami zasedla peto mesto, moška pa med 47 ekipami deveto. Med najboljšimi je ženska upokojenska ekipa pikada, saj so absolutne prvakinje vse od leta 1997, odlične rezultate dosegajo tudi v balinanju, streljanju in šahu.

Kočevje – V društvu namenjajo veliko pozornosti športu in rekreaciji. Lani so uspešno izvedli državno prvenstvo v pikadu za moške in ženske. Dosegli so dober uspeh, saj je ženska ekipa osvojila prvo mesto. Člani in članice zavzeto vadijo na novih aparatih za pikado in se pripravljajo na nova športna srečanja z društvi PZDU Dolenjske in Bele Krajine. V DU Kočevje pa so konec leta razglasili tudi športnico in športnika leta. Za leto 2010 sta to priznanje prejela Anica Rihter in Franc Miklič.

Zgodovinarji pravijo, da so nekoč imeli citre domala v vsaki hiši na Slovenskem, saj so se ljudem priljubile zaradi svojega zvoka. Danes nanje ne igrajo le ljudski godci, pač pa tudi izšolani glasbeniki. Zato so citre postale uveljavljen in spoštovan instrument, čeprav večina glasbenih šol ne poučuje tega glasbila, ker ne sodi v orkestrsko zasedbo.

Člani društva upokojencev Litija so obiskali kar nekaj citrarskih prireditev in nekateri člani so se tako navdušili nad igranjem citer, da so želeli tudi sami poskusiti.

Dvanajst pevk vokalne pevske skupine Cintare iz Ljubljane s svojim ubranim petjem že osmo leto razveseljuje ljudi na dobrodelnih prireditvah, bolnike v bolnišnicah in stanovalce domov za starejše. Sodelujejo tudi na srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev doma in v zamejstvu.

Pevke so iz različnih poklicev, vse pa so bile v mladosti plesalke akademske folklorne skupine France Marolt in kulturnoumetniškega društva Tine Rožanc. Ime so si nadele po tavžentroži, zdravilni roži, ki ima ljudsko ime tudi cintara. Tako kot se sporočilo o njeni zdravilni moči prenaša iz roda v rod, tako se tudi izročilo ljudske pesmi prenaša naprej in pomaga krepiti narodno zavest in ljudem zdravi dušo in telo. Cintare prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, pa tudi pesmi Slovencev, ki živijo onstran državnih meja. Narodno blago črpajo iz bogatega gradiva Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani pri ZRC SAZU, obenem pa predstavljajo bogato oblačilno kulturo na Slovenskem. Izdale so tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom »Kamer sen lani tancela«.

Literarno društvo Navdih je edino društvo v prestolnici, ki povezuje starejše občane z žilico za ustvarjalno pisanje. Čeprav delujejo v Ljubljani, so člani, dvajset je stalnih, iz različnih koncev Slovenije. Družijo se že dvanajst let. Prvi člani so se srečali v krožku na univerzi za tretje življenjsko obdobje, potem pa so se odločili za samostojno pot.

Svoje ustvarjanje jemljejo zelo resno, saj, kot poudarjajo, jim ne gre za pisanje spominov, pač pa za literarno ustvarjenje, ki ga želijo kar najbolj izpiliti, zato so se vedno pripravljeni učiti. Na srečanjih ob sredah se pod vodstvom mentorja poglabljajo v tuja in svoja dela, se preizkušajo v pisanju proze in poezije, bogatijo besedni zaklad, se spodbujajo in si pomagajo pri ustvarjanju. Prirejajo literarne večere, naslednji bo aprila v Vodnikovi domačiji. Nastopili so tudi v Centru starejših Trnovo (na fotografiji). Svoja dela objavljajo v revijah, da preverijo svoje sposobnosti, pa radi sodelujejo na literarnih natečajih. In to uspešno!

V društvu Senior sledijo spoznanju, da problemov staranja ni mogoče obvladovati brez lastne skrbi za zdravje, dobro počutje ter sožitje v družinskem krogu. Zato poleg programov z izobraževalno vsebino (učenje računalništva, angleščine na začetni in nadaljevalni stopnji, nemščine, španščine, italijanščine in japonščine) teče tudi izobraževalni program za ohranjanje zdravja in osveščanja za zdravo starost.

Pri načrtovanju teh aktivnosti se opirajo na lastne izkušnje s problemi, ki se pojavljajo v zrelih letih: ustrezno prehranjevanje, ritem spanja, vzdrževanje telesne kondicije in šibke mentalne aktivnosti, kar vse nemalokrat povzroča stres in zdravstvene težave. Ugotavljajo, da je za ohranjanje zdravja in mentalnih sposobnosti v starosti odločilen uravnotežen in zdrav življenjski slog. Programi za ohranjanje zdravja, kot so predavanja o zdravi prehrani in različnih obolenjih ter program nordijske hoje, so v prvi vrsti namenjeni preventivi, svetovanju ter razvijanju lastnega kritičnega razmišljanja o zdravju.

Ravne na Koroškem – Leto 1950 je bilo rojstno leto podružnice, kasneje pa društva upokojencev v takratnem Guštanju, ki so ga dve leti kasneje preimenovali v Ravne na Koroškem. Na slovesnosti ob šestdesetletnici je predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak izročila društvu plaketo ZDUS, društvo pa je podelilo svoje plakete in priznanja najzaslužnejšim članom, delovnim organizacijam in ustanovam. Številne društvene dejavnosti so predstavili v posebnem zborniku, v katerem je znani kulturni delavec in član DU Mitja Šipek med drugim zapisal: »Ravensko društvo upokojencev je s svojo kulturno, športno in humanitarno dejavnostjo zagotovo eno najuspešnejših v Sloveniji ... Vsi upokojenci smo storili vse, kar je bilo mogoče. Skromno plačani v službah in mnogokrat neplačani v prostovoljnih delovnih akcijah pričakujemo, da bomo konec življenja dočakali v človeka vrednih okoliščinah in spoštovanju. Za dobro voljo bomo poskrbeli sami, kar dokazuje ravensko društvo upokojencev.«

Lendava - Upokojenci so svoj jubilej praznovali 16. decembra s slovesnostjo, na kateri so se spomnili prvih začetkov društva in prvega predsednika Aleksandra Šimonke. Zdajšnji predsednik Aleksander Marič je na slovesnosti poudaril, da v društvu skrbijo za dobrobit upokojencev, za druženje, izlete in srečanja ter za kulturno in športno dejavnost. Velik pomen pripisujejo tudi medgeneracijskemu sodelovanju, pri čemer jim ob strani stoji občina Lendava. Vsako leto v društvenih prostorih pripravijo veliko družabnih in drugih srečanj, udeležujejo pa se tudi srečanj upokojencev Pomurja. Prizadevajo si tudi povečati število članov, zdaj jih je v društvu že 700.

Črnomelj - V društvu upokojencev je bilo minulo leto zelo živahno. Člani, ki delujejo v različnih kulturnih dejavnostih, so zelo zaposleni z nastopi in pripravami nanje. Tako so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje navdušili občinstvo člani folklorne skupine ter ansambel Janko in prijatelji.

Tudi pevci mešanega pevskega zbora pridno vadijo in nastopajo. Lani so sodelovali na regijskem srečanju upokojenskih pevskih zborov v Trebnjem in na martinovanju v Črnomlju. Ker je zbor majhen, si želijo, da bi se jim pridružili novi pevci.