Kultura
-
Prosti časseptember '24Kultura
Kultura
Ali lahko stari gradovi pripovedujejo nove zanimive zgodbe, ali so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
V zadnjem času nas vznemirjajo novice, da med najbogatejšimi zemljani prevladuje veliko zanimanje za gradnjo bunkerjev, ki naj bi jih zaščitili pred jedrsko vojno. Finska in Švica sta že zgradili zaklonišča za vse državljane, na veliko jih gradijo v Nemčiji. Sicer pa nas dolgočasi škatlasta arhitektura največjih trgovcev, ki gradijo tipske trgovine, ker je to najcenejše. Zato ne čudi, da ljudi spet zanimajo starodavni gradovi, kjer je bilo tipsko morda le to, da so bili obdani z jarki, ker so lastniki vedeli, da se morajo obraniti, in z velikanskimi vhodnimi vrati. Za vsak dvorec pa sta bili značilni svojska arhitektura in namembnost. V ohranjenih in obnovljenih slovenskih gradovih so večinoma razstavljene njihove zbirke, prirejajo razstave, koncerte, filmske večere, poroke, nekateri se ponašajo z imenitnimi restavracijami, vse je odvisno od njihove domišljije.
-
Prosti časseptember '24Kultura
Ljubitelji boginje Talije komaj čakamo, da se začne nova sezona, ki veliko obeta. Nekaj predstavitev nove sezone v naših gledališčih.
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo pripravilo šest premier domačih in tujih dramatikov. Osnovna tema bo komedija s humorjem in satiro, »ker je v vsaki komediji nekaj resnice«, s širokim spektrom zvrsti, ki se pretakajo čez robove komičnega, »saj gledališče je in mora biti prostor srečevanja, spraševanja in raziskovanja«, je med drugim zapisal direktor gledališča Miha Golob. Sezono odpirajo z gledališko igro Krajnski komedijanti, ki je ostro kritična in tudi polemično politična farsa, opomin vsem nam, kako močna in prepotrebna so bila prizadevanja posameznikov slovenskega naroda za utemeljevanje politične samostojnosti, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem pa za dosego popolne suverenosti.
-
Prosti časseptember '24Kultura
Kdo bi si mislil, da lahko v Sloveniji naštejemo kar sto in en presežnik, ki je vsak posebej tako edinstven, da si zasluži opis v sliki in besedi. Zamisel, da bi seznam naj domačih lepot in posebnosti zbral na enem mestu, se je porodila fotografu Tomu Jeseničniku. Njegovo predanost zastavljenemu cilju lahko občudujemo v zanimivem avtorskem projektu, ki ga je poimenoval Slovenija v presežnikih.
V delu, ki nas zaradi prekrasnih umetniških fotografij kar potegne vase, je predstavil bisere narave ali delo človeških rok, ki plemenitijo našo kulturno zgodovino. Zbirko je oblikoval in dopolnjeval dobri dve leti, pri čemer je moral za nastanek knjige prevoziti čez 65.000 kilometrov, se spustiti 164 metrov pod morsko gladino, se povzpeti 3048 metrov višje in na svoji koži izkusiti temperaturno razliko več kot 68 stopinj Celzija.
-
Jan Robin: #Ne pozabi na rože
Po izobrazbi kemik, po duši pa botanik, na katerega je že v otroških letih babica, njegova bibi, prenesla ljubezen do narave, je priljubljen pripovedovalec zelenih zgodb na spletu, saj ima na Instagramu več kot 65 tisoč sledilcev z vsega sveta. Zdaj je izdal še priročnik, v katerem poleg praktičnih nasvetov za vzgojo ter nego sobnih rastlin predstavlja še ideje za opremljanje doma z rastlinami ter predloge za uspešno sobivanje rastlin s hišnimi ljubljenčki. (Založba Mladinska knjiga, 29,99 evra)
Ko nedostopno postane dostopno
V Knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne v Ljubljani je še do 13. julija odprta mednarodna inkluzivna fotografska razstava Nevidni svet, ki omogoča doživljanje fotografije tudi slepim in slabovidnim. Pri nas ima hudo okvaro vida od osem do deset tisoč ljudi, resnejše okvare celo do 40 tisoč ljudi. Pri Canon Adria so v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije z reliefnimi natisi, zvočnimi opisi in braillovo pisavo oživili enajst osupljivih fotografij priznanih svetovnih fotografov. S tovrstnim in tako imenovanim inkluzivnim oblikovanjem je izkušnja boljša za vsakega obiskovalca razstave, saj razširi spekter čutil, s katerimi drugače doživi fotografijo. Tisti, ki z vidom nimajo težav, pa lahko s simulacijami različnih okvar vida bolje razumejo izkušnjo slabovidnih.
-
Vrt, posvečen Josipini Turnograjski
Ob 170. obletnici prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske so v Preddvoru ob gradu Turn, kjer je živela, odprli vrt, posvečen njej. Ustvarjala je v času, ko se je pripovedništvo pri nas šele začelo razvijati, ustvarjalci so bili v glavnem moški, zato je njeno delo toliko pomembnejše, njen preboj na naše literarno prizorišče pa je bil še toliko težji. Kot je pojasnila Mira Delavec Touhami, predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske, ki se posveča ohranjanju spomina na Josipino, poskušajo popraviti krivice, ki jih je doživela. Izdali so njena zbrana dela tako v izvirniku kot v posodobljeni različici in biografski roman Dehteče spominčice ljubezni, je razkrila avtorica in predsednica društva. Dobro je vedeti, da bodo zelišča in cvetlični del z vrta dostopni obiskovalcem gradu ter stanovalcem tamkajšnjega doma starejših občanov.
-
Kultura
Dragoceno zbirko kitajskih starin, ki je edinstvena v evropskem prostoru, je zbral Ivan Skušek ml. Ogledate si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo obsega predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti, na ogled jih je okoli 500, večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).
-
Z mojega okna
Pravijo, da tako čudnega vremena še ni bilo – zjutraj nas zebe, popoldne je vroče, vmes pa dež in plazovi … Pravijo, da stari pregovori, ki so držali kot kamen kost, ne držijo več ... Pravijo, da se ozračje segreva, ledeniki talijo, morski tokovi spreminjajo … In pravijo, da so vsega tega krivi človek, njegova peč na drva in njegov moped na mešanico, da o sosedovi kravi ne govorimo ...
No, vreme je res čudno, le da ne vem, ali zaradi še nikoli videnih vremenskih sprememb ali se nestalno vreme pojavlja ciklično skozi stoletja. Ne vem, ali sem utrujena in me povsod trga zaradi starosti in revme ali so za to krivi cepivo proti covidu in njegove dolgoročne posledice. Ne vem, ali je toča zbila solato zaradi poletnih neviht, ki so vedno bile in vedno bodo, ali so za to kriva letala, ki spuščajo v zrak bog ve kaj in streljajo v oblake, da bi po svoji volji obvladovali vreme. Če bom še dolgo na svetu, se bom očitno naučila predvsem tega, da prav o ničemer ničesar ne morem res vedeti.
-
Prva in zadnja ljubezen
Zanima vas moja prva ljubezen. Kaj prva? Pri meni je to tudi zadnja ljubezen!
Imam fotografijo iz otroškega vrtca, posneto pred drugo svetovno vojno, pri nunah v nekdanjem samostanu v Strossmayerjevi ulici v Mariboru. Na tej sliki sva z možem Jožetom, oba stara komaj šest let. No, potem naju je vojni čas ločil vse do leta 1946. V Mariboru je ob stalnem bombardiranju postalo nevarno in me je stara mama poslala v Zagreb, kjer je živela moja družina. Takoj po vojni sem se vrnila nazaj v Maribor, kjer sem se spet srečala s svojim Jožetom na šolskem izletu celotne mariborske prve gimnazije.
-
59. festival Borštnikovo srečanje
Tradicionalno je tekmovalni program FBS v Mariboru osrednji programski sklop festivala, ki se je začel že 3. junija. Selektor Blaž Lukan si je ogledal skoraj 100 predstav slovenskih gledališč in izbral 12 uprizoritev. Odločil se je za take, »ki imajo svoje jedro zdaj v družinskem ali partnerskem, zdaj v institucionaliziranem ali spontanem nasilju, v nasilju okostenele tradicije ali novih (socialnih) medijev in omrežij, ki reagirajo na nasilje nad spolom in spolnostjo, nad drugimi, še posebej nad žensko, pa nad nekonvencionalno družbeno in družinsko skupnostjo«. Na FBS je vedno bogat tudi spremljevalni program, gostovanja tujih gledališč, Staatstheater iz Mainza je s predstavo Vezi duš odprl festival, zaključil pa se bo s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana. Do 16. junija.