Kultura
Folklorna skupina Grof Blagaj vabi
Folklorna skupina Grof Blagaj, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polhov Gradec, vabi na prireditev z naslovom Včasih je luštno blo. S plesi in petjem bodo 13. aprila, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, obiskovalce popeljali za nekaj desetletij v preteklost. V goste so povabili še Borovniške tamburaše.
Folklorna skupina deluje 24 let pod vodstvom Anite Kobe, članice in člani pa so ponosni to, da plešejo v polhograjski noši, izdelani po risbi slikarja Goldensteina iz leta 1838.
-
Kultura
Talent, muzikalnost, glasovne prilagodljivosti, širok operni in koncertni repertoar, prefinjene in občutene interpretacije z izrednim muzikalnim čutom, kristalno čisti pianissimi ... To so le nekatere značilnosti slovenske operne in koncertne pevke Ane Pusar Jerič, ki je zaslovela doma in v tujini ter za svoje delo prejela številne nagrade. Pred kratkim operno nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Prosili smo jo, naj obudi nekaj spominov na svoja svetovna glasbena popotovanja, ki med drugim segajo od Prage, Leningrada, Bolšoj teatra, Edinburga, Madrida, Lizbone, Stuttgarta, Berna, Toulousa, Gradca, Kölna, Milana, Rima, Hamburga, Münchna, Züricha, Firenc, Salzburga, Montreala, Sao Paola do Dunaja, kjer je v tamkajšnji Državni operi pela sedem glavnih primadonskih opernih vlog.
-
Z mojega okna
Pomlad je in za nami je tudi največje pomladansko praznovanje, velika noč, to je nedelja po prvi spomladanski luni. Pust, pepelnična sreda, štiridesetdnevni post, velikonočni ponedeljek in bela nedelja – okoli vseh teh dni je za debelo knjigo obredov, navad in običajev. Nekateri se krepko držijo, drugi tonejo v pozabo. Vse to so krščanski prazniki in jih marsikdo ne pozna več, vendar so se marsikatere navade trdovratno obdržale, poznam celo družine, ki so barvale pirhe in jedle šunko in potico za prvi maj, ker je bilo praznovanje velike noči neprimerno. Ohranjali so spomin na preteklost, sicer prilagojeno, pa vendar ...
-
GLEDALIŠČE
Toxic v mariborski Drami
Predstava je nastala po predlogi istoimenskega romana pisateljice in dramaturginje Eve Mahkovic, ki je v njem drzno, pogumno, brezsramno, globoko, nevarno in odkrito secirala samo sebe. Sledimo osmim mesecem avtoričinega življenja ter motivom, dogodkom, željam in strahovom, ko se kot urbana ženska sooča s seboj in svetom, lastno preteklostjo in zahtevami sedanjosti. Uprizoritev je zasnovana kot duet za igralki različnih starosti, pri čemer prav medgeneracijske razlike besedilo in uprizoritev umestijo v kontekst obče ženskega. Dramatizacijo romana podpisuje Eva Mahkovic, priredbo besedila in idejno zasnovo uprizoritve Nataša Matjašec Rošker, besedila songov Liza Marijina, obe igrata v predstavi, dramaturginja je Maja Borin, koreografinja Valentina Turcu, scenograf Lin Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe je Marko Jaušovec.
-
Jana Juráňová: Ničvrednica
Triinosemdesetletna brezdomna Ludmila si po odpustu iz bolnišnice za začasno (skrivno) prebivališče izbere kar bolnišnične hodnike. Sčasoma njeno stisko odkrije vse več ljudi, ki ji želijo pomagati, a ima pri tem vsak svoje namene. Slovaška pisateljica srhljivo nazorno izpostavi anomalije posttranzicijske družbe: staromrzništvo, okoriščanje s tujo tragedijo pod pretvezo dobrodelnosti ali pa lastne promocije, politične igre, zahteve po večno mladostnem videzu in tudi bolezen sodobnega časa: osamljenost. (KUD Sodobnost, 24,90 evra)
-
Sončni dnevi ter cvetoča drevesa so v marsikom prebudili lepe občutke in pesniško žilico – kot naši naročnici, katere pesem objavljamo.
Pomladna
Ko se zima poslovi,
že po pomladi zadiši.
V gozdu potoček zažubori,
saj se ledenega oklepa znebi.
Ptiček na veji veselo žgoli,
ko si svoje družice želi,
na drevesu si gnezdo naredi
in za svoj zarod poskrbi.
Prve pomladne cvetice
prikukajo na plan,
z nežnimi listi in cveti
pozdravljajo sončen dan.
Sapice, lahke in tople,
preženejo gosto meglo,
sonce prekrije oblake,
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
Odlična prevajalka z umetniškim čutom
Kultura
Brez književnih prevajalk in prevajalcev bi živeli v temi. Prinašajo nam svetlobo iz novih svetov, lahko bi rekli, da so marljivi, natančni in pazljivi svetlobni delavci. Mednje spada tudi Nives Vidrih. Prevedla je reprezentativna dela češkega leposlovja, ki so oplemenitila slovensko prevodno literaturo. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado, najvišjo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev za vrhunske prevode literarnih del. Poleg tega pripravlja radijske oddaje o češki literaturi, piše uvodne študije h knjigam in literarne ocene, prevaja češke filme, prejela je tudi nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in piše zgodbe s češko tematiko.
-
Z mojega okna
Marca imamo tri praznike: dan žena, to je dan boja žensk za njihove pravice, materinski dan, to je dan hvaležnosti materam, in dan mučenikov, ki je šaljiva protiutež prvima dvema. Zadnje čase se ponekod uveljavlja tudi očetovski dan in v zadregi, kdaj naj bodo prireditve, nastaja teden staršev, ko otroci nosijo domov cvetje hvaležnosti.
Gledam ljube vnukinje in njihove sošolke in premišljujem o življenju žensk od jamskih varuhinj ognjišča do svojih vrstnic, ki posegajo po zvezdah in v vesoljskih uniformah letajo stran od Zemlje. Redke, ampak v vesoljskih misijah so redki tudi moški. Druge živimo vsakdanje življenje sedanjega časa in tudi to je daleč stran od življenja jamske človekinje.
-
Maistrovo leto v njegovem rojstnem Kamniku
Pred 150 leti se je 29. marca rodil Rudolf Maister, general, ki je pred dobrimi sto leti zavrnil razglasitev Spodnje Štajerske za del Avstrije in obranil slovensko severno mejo. Izdal je tudi dve pesniški zbirki Poezije in Kitica mojih, bil je ljubitelj knjig, imel je eno najlepših knjižnic pri nas, in tudi amaterski slikar, ki je prijateljeval z znanimi slikarji tistega časa, od Jakopiča do Sternena. Maistrovo leto bo še zlasti živahno v njegovem rodnem Kamniku, kjer je častni občan. Po njem so poimenovane ulice, gimnazija, tam stojita njegov kip in rojstna hiša, v kateri je muzejska zbirka, posvečena njegovemu življenju in delu. Njegov rojstni dan je občinski praznik, ko se zvrsti več kot 40 različnih prireditev, med drugim bodo v njegovi rojstni hiši pripravili dan odprtih vrat.