Kultura
Praznik naj le odstopa od vsakdana
december '23Ljudje Zgodovina Kultura
Naš pogovor
Obredno življenje utrjuje, potrjuje in na novo vzpostavlja skupnosti in odnose znotraj nje. In čeprav se je pomen marsikatere šege ali obreda izgubil v zgodovini, bodo rituali – v taki ali drugačni obliki – vedno obstajali, zatrjuje Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter raziskovalec sodobne pripovedne folklore. V obsežni knjigi z naslovom Od imena do spomina, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga, predstavlja šege, navade in obrede, kot s(m)o jih poznali nekdaj, in tiste, ki nastajajo v sodobnem času. Knjiga je bila nominirana za knjigo leta na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.
-
SLIKAR
Zdravko Červ iz Češče vasi pri Novem mestu je že v mladih letih občasno segal po čopiču in barvah, aktivno pa se je likovnemu ustvarjanju posvetil po zaključku poklicne kariere. Pridružil se je Društvu likovnikov Krško OKO in ustvarjal pod mentorstvom akademskega slikarja Todorčeta Atanasova. Kasneje se je izpopolnjeval še pri drugih akademskih slikarjih, in kot pravi, tako pridobival znanje in tudi samozavest, kar mu je pomagalo pri likovnem ustvarjanju. Zdaj je član kar treh likovnih sekcij: KUD Dolenjske Toplice, Likovnega društva Trebnje in LKD Mavrica iz Novega mesta, zelo dejaven je tudi v novomeškem društvu upokojencev.
-
Moški, pridružite se oranžnim telovadcem
Članice in člani Društva Šola zdravja tudi v hladnejših mesecih vsako jutro pol ure telovadijo na prostem, družijo se z drugimi na telovadbi in tudi zunaj nje, hodijo skupaj na izlete, obiskujejo koncerte, gledališče, izobražujejo se o zdravi prehrani, o tem, kako pravilno izvesti vaje »1000 gibov«, delajo vaje za moč, imajo tudi projekt »Dihamo z naravo«. V svoje vrste še posebej vabijo moške. Iz društva jim sporočajo, da je druženje z oranžnimi telovadci zelo pestro in veselo, kar še dodatno pripomore k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju.
-
Z mojega okna
»Tale bo za mojo mamo, tale pa za sosedovo gospo,« je rekla mami, ko je jemala lepe srnine hrbte iz pečice. Biskvit z orehi, kako je dišala vsa hiša! »Mama je že stara, ne more več delati sama, soseda pa je zdravnica, vse dni je v službi in bo gotovo vesela domačega peciva,« mi je, deklici, razlagala.
Ne vem, ali je spomin na ta biskvit prvi spomin na mamino radodarnost ali je bilo prej začudenje, ko je otroku ženske, ki je hodila po hišah, namazala kruh z marmelado, kot ga je nam samo včasih.
-
RAZSTAVE
Rekonstruirani keltski bojni voz
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled arheološka razstava s predmeti, ki so rezultat zadnjih raziskav na brežiškem Sejmišču. Med najpomembnejšimi je v naravni velikosti rekonstruirani keltski bojni voz iz sredine 3. stoletja pred našim štetjem, ki je zmožen tudi dejanske terenske vožnje. Za obnovo so angažirali tri mojstre – kolarja, kovača in usnjarja. Po besedah avtorice razstave, arheologinje in višje kustosinje brežiškega muzeja Jane Puhar so pri nas vozovi, ki jih poznamo iz obdobja mlajše železne dobe, prava redkost. Na slovenskih tleh so do zdaj odkrili le tri takšne, vse te pa prav na območju Sejmišča, kjer je bilo do zdaj odkritih več kot 160 žganih keltskih grobov. Razstava bo odprta še nekaj mesecev.
-
Kultura
Mišo Molk je za prvo damo slovenske televizije proglasil oster kritiški zapisovalec, Miša pa je odgovorila, da je to postala s trdim delom, nekaj talenta in predvsem z disciplino. Dvainštirideset let nas je razveseljevala s svojo prodornostjo, vedrino in eleganco, uspešno in poglobljeno je vodila pogovore z gosti, njen glas in stas sta gledalce praviloma očarala. Prejela je viktorja popularnosti za najboljšo televizijsko osebnost in strokovnega viktorja za najboljšega televizijskega voditelja. Spominjamo se oddaj, v katerih je sodelovala, kot so Križ kraž, Res je, kot voditeljico Slovenske popevke in izborov za pesem Evrovizije. Čeprav se je upokojila julija letos, jo že pogrešamo.
-
Uroš Ahčan: Skalpel
Plastični in estetski kirurg prof. dr. Ahčan iskreno in ganljivo piše o ljudeh za zidovi bolnišnic, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili. Predvsem pa o hudo bolnih ali poškodovanih pacientih. Prizna, da je ob njihovih preizkušnjah postal bolj preudaren in boljši človek, a je zaradi njegove predanosti poklicu pogosto trpela družina. Vsebino dopolnjujejo ilustracije Mitje Bokuna in QR kode, ki vodijo do videoposnetkov nekaterih pretresljivih zgodb. (Založba Mladinska knjiga, 34,99 evra)
-
Za ljubitelje domače ustvarjalnosti je zagotovo lepo darilo ilustracija. Zato v Vodnikovi domačiji že deveto leto zapored organizirajo decembrski sejem ilustracij, na katerem sodeluje 32 domačih avtoric in avtorjev.
Na voljo so njihova originalna dela pa tudi podpisani printi omejenih in neomejenih serij, v okvirjih in brez. Ker prostore v Šiški prenavljajo, Vodnikova domačija gostuje v središču Ljubljane, in sicer na Stritarjevi ulici 7. Sejem, ki bo odprt od 2. do 24. decembra, lahko obiščete od torka do petka med 11. in 20. uro (ob ponedeljkih je zaprt), ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 15. ure ali pa nakup opravite na spletni strani https://sejemilustracije.si/
V nedeljo je Ta veseli dan kulture
Na dan obletnice rojstva Franceta Prešerna, ki bo v nedeljo, 3. decembra, bodo kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprle svoja vrata. Zvrstili se bodo raznovrstni kulturno-umetniški dogodki.
Zvrstili se bodo raznovrstni kulturno-umetniški dogodki: gledališke in plesne predstave, razstave, koncerti, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam. Nekateri dogodki bodo potekali že v soboto.
Program po regijah ali zvrsteh najdete na: https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.