Ljudje
Potres leta 1895 botroval nastanku novega naselja
Zgodbeapril '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – ROŽNA DOLINA, LJUBLJANA
Ljubljanska četrt Rožna dolina leži zahodno od ožjega središča mesta, med železniško progo Ljubljana–Sežana in Rožnikom ter parkom Tivoli in potokom Glinščica. Poleg prevladujočih individualnih stanovanjskih hiš so tu tudi študentsko naselje, Vila Podrožnik, protokolarni objekt Vlade RS, in nekaj drugih vil, Biotehniška fakulteta ter več diplomatskih rezidenc. Ceste so označene z rimskimi številkami: tiste, ki tečejo vzporedno z železnico, z II do XII, od železnice proti Rožniku pa z I do XXI. »Ob zadnji rožnodolski cesti so moji starši – oba sta bila zaposlena pri železnici – hišo (dvojčka) gradili v okviru Zadruge za izgradnjo stanovanjskih hiš Železničar, vanjo pa smo se vselili leta 1963,« je dejal 71-letni Andrej Golob, upokojeni referent za izvajanje pokojninskega zavarovanja na OE Ljubljana ZPIZ Slovenije.
Avtomobilizem ima še vedno v srcu
ŠPORTNI VETERANI
Poznava se že dolgo. In po spletu srečnih okoliščin sem bil poleg enega njegovih največjih uspehov in tudi slovenskega avtomobilističnega športa nasploh, in sicer ko je Matjaž Tomlje pred tremi desetletji osvojil bronasto kolajno na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa.
Matjaž Tomlje, ki prihaja iz Dolenjskih Toplic, je bil aktiven voznik dobrih deset let. Poleg vsega, kar je povezanega z motošportom (med drugim je vozil tudi na gorskih dirkah in testiral celo formulo 1 ter dvakrat organiziral salon najhitrejših avtomobilov sveta v Ljubljani), se lahko pohvali tudi s tem, da je pri nas in na Hrvaškem razširil blagovno znamko Walter Wolf, pri čemer je v 35 letih s promocijo kolonjske vode in penine naredil rekordne tri milijarde evrov prometa.
Prekinitev stikov najbolj škodi otrokom
Človeška hudobija včasih nima meja, a ko in če gre za otroke, bi jo moral kdo (vsaj sodišče) znati ustaviti. Anonimni vir
Prisluhnila sem radijski oddaji na temo starih staršev in vnukov ter vprašanjem voditeljev, ali bi morali stari starši za čuvanje in skrb za vnuke od svojih otrok prejeti plačilo ali ne.
Odgovori so bili seveda zelo različni, prednjačili so stari starši, ki z velikim veseljem čuvajo mladež in so celo zelo srečni, da jim je to dano. Oglasili pa so se tudi taki, ki menijo, da tako delo ni povsem samoumevno in bi jim otroci morali povrniti vsaj stroške. Celo kdo, ki je menil, da vsak vzgaja svoje otroke.
-
DOBRE STARE VIŽE
»Res je, da lahko na citre zaigramo vse glasbene zvrsti od pop glasbe do džeza, od stare do sodobne glasbe, a sam imam še vedno najraje ljudsko glasbo,« pove mojster igranja na citre Tomaž Plahutnik iz Spodnjih Stranj v občini Kamnik.
Že kot otrok je vedno rad prisluhnil, ko so po radiu predvajali glasbo ansambla, v katerem je igral naš nepozabni citrar Miha Dovžan. Ko je bil med počitnicami pri stari mami v Tunjicah pri Kamniku, so tam imeli doma narejene citre, ki jim danes rečemo bordunske citre, a to niso bile koncertne citre. Nanje sta igrala teta in stric, pa se je igranja lotil še sam in mu je šlo kar dobro od rok, čeprav so te citre dokaj omejene za igranje.
Zaščitna ograja varuje pred radovednimi pogledi
Prosti časapril '24Dom Ljudje Starejši
Vrt in dom
Vrtna ograja dopolnjuje videz hiše in brani pred radovednimi pogledi. Daje nam občutek zasebnosti, varnosti, z njo pokažemo, kje so meje zasebnega prostora. Ograja preprečuje, da bi kdor koli prosto korakal po dvorišču ali celo vrtu, če meni, da nikogar ni doma. Na podeželju ograja ali električni pastir odvrača tudi živino in divjad.
Med mnogimi možnostmi izvedbe in vrstami ograj ter materiali, ki so na trgu, se pred končno odločitvijo pozanimajmo, kateri tip in višina ograje sta v občini in na območju urejanja, kjer hiša stoji, dovoljena. Čeprav spada ograja med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, pa to ne velja, če presega določeno višino (2,2 metra) ali kako drugače predstavlja večji poseg. Ob javni cesti bi lahko ovirala polje preglednosti, zato je potrebno soglasje upravljavca javne ceste. V vsakem primeru se pozanimajmo, kaj je dovoljeno postaviti, tako da pridobimo lokacijsko informacijo, ki bo pokazala, ali so na mestu tudi kakšni varovalni režimi, in bi potrebovali soglasja.
Gostilno vodi že šesti rod žensk
Iz roda v rod
Gostilna pri Kuklju v Velikih Laščah je ena najstarejših še delujočih slovenskih gostiln. Omenjena je bila že leta 1778, po domače pa so ji rekli Pri Žlindrovih. Leta 1790 pa je že imenovala Gostilna pri Kuklju. Bila je v sklopu velike kmetije in pekarije, vodil pa jo je Jakob Srpan. Ker ni imel potomcev, je gostilno podaril nečakinji Lojzki Mihelčič in vse od takrat jo vodijo ženske.
Margareta, naša sogovornica, je že šesti rod žensk: »Še danes goste postrežemo s telerflajšem, govedino iz juhe v obliki mesnega zavitka, čez katerega prelijemo juho. Pa tudi z ajmohti oziroma obarami, pisanim kruhom, raznimi vrstami štrukljev, še zlasti so znani gluhi štruklji. In še bi lahko naštevala jedi po receptih moje prababice Lojzke, ki pa so seveda prilagojeni sodobnemu času.«
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
-
Pri naročnici
Kako se kot stanovalca doma starejših počutita človeka, po izobrazbi socialna delavca, ki sta se večino svoje delovne dobe srečevala s temi ustanovami v teoriji in praksi? Zakonca Vida Milošević Arnold in Rade Milošević namreč od poletja 2020 bivata v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani.
Da bosta starost preživela v enem izmed domov starejših, sta se odločila že dolgo pred upokojitvijo. Dokler jima je zdravje dopuščalo, sta se ukvarjala z različnimi dejavnostmi, med drugim sta štiri leta preživela v Kambodži, kjer sta pomagala hčerki voditi turistični center. »To je bila po upokojitvi za naju zelo zanimiva izkušnja, povsem drug svet, druga mentaliteta, naučila sva se veliko novega,« pripoveduje Vida Milošević Arnold, ki je bila vso svojo poklicno pot tesno vpeta v mednarodno okolje, tudi specializacijo za supervizijo v...
S srčnostjo za srca tistih, ki jo potrebujejo
Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli šest do sedem odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo domov iz bolnišnice in zdravilišča, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Alenka Babič.
Prostovoljec z veliko začetnico
Spoznajte jih
Če bi Dušana Mikca opisali z eno samo besedo, bi bila na prvem mestu beseda prostovoljec. Je predsednik treh društev v dveh občinah in vsa temeljijo na prostovoljnem delu.
Rodil se je 27. novembra 1949 v Sadinji vasi nad Dvorom. Že v žužemberški osnovni šoli se je seznanil s prvo ljubeznijo – fotografiranjem kot tudi z osnovami elektrike in njenimi zakonitostmi, ki so mu vnesle nemir in jo je že kot otrok z marsikaterimi poizkusi uporabil v realnem življenju. Šport ga je spremljal vso mladost, med vajeniško dobo kleparja in kasneje na srednji šoli za prometnega tehnika v Ljubljani. Še kot mladenič je rad smučal, tekmoval v orodni telovadbi in zmagoval v smučarskih skokih, ki so mu najljubši. Pri Triglavu je treniral judo, kot član mladinske kolesarske ekipe Rog pa je sodeloval na številnih kolesarskih dirkah. Kar 38 let delovne dobe je bil v podjetju Gorjanci v Straži, sprva voznik tovornega vozila, potem prometnik v Ljubljani in Straži, referent za civilno zaščito, urednik glasila, nato prometnik, informator, blagajnik in kontrolor v avtobusnem prometu.
