Prehrana
Lovor, kumina, ingver in česen proti vetrovom
Dobro počutjeseptember '24Prehrana
Prehrana
Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni.
Vzrokov za nastajanje plinov je več. Težave so lahko dokaz pomanjkanja želodčne kisline in prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave iz domačih virov, tudi ananas in papajo, polnozrnatega kruha in (ironično) stročnic. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.
-
Dobro počutjeseptember '24Prehrana
Prehrana
Poleg klasične juhe naj vam jesenske dni popestrijo še drugi recepti za jedi z bučkami in bučami.
Ali ste vedeli, da bolj ko ima buča trdo lupino, bolj je obstojna, kar pomeni, da jo bomo v hladni kleti lahko imeli vsaj do januarja, morda celo do pomladi. Dlje se ohranijo tiste buče, ki smo jim pustili daljši pecelj, ki se na soncu proti koncu poletja lepo zasuši in prepreči vdor mikroorganizmov v meso. Še nekaj uporabnih nasvetov:
- Buče shranimo posamezno, med seboj naj se čim manj ali sploh nič ne dotikajo. Najbolje, da jih shranimo v plastične mrežaste zabojčke, ki so vsaj deset centimetrov dvignjeni od tal. Vsekakor jih pogosto pregledamo in odstranimo vse tiste, ki jih čas že načenja.
-
september '24Ljudje Zdravje Prehrana
Umetno lososovo meso
Pridelava morske hrane iz oceanov, vključno z ulovom divjih rib ali gojenjem v ribogojnicah, ima velik ogljični odtis in predstavlja negativen vpliv na naše okolje. Toda ali je mogoče imeti na krožnikih meso lososa, ki nikoli ni videl vode, še več – meso lososa, ki to nikoli ni bil? Pridelava umetnega mesa iz laboratorija dobiva močne pospeške in tako so se v prehrambnem zagonskem podjetju (startupu) Wildtype iz San Francisca odločili za vzgojo umetnega lososovega mesa iz matičnih celic.
-
Dobro počutjejulij '24Prehrana
Prehrana
Priprava piknika je ležerno opravilo, dokler izbiramo le datum in preverjamo vremensko napoved. Ko pa se lotimo natančnejših priprav, se marsikdaj zalomi. Koliko tega in onega, koliko mesa, kruha in zelenjave naj nabavimo, da bo zagotovo dovolj in še malo več za vsak primer. Kaj ponuditi zraven?
Tokrat kupček koristnih nasvetov iz prve roke.
O količinah mesa
Ohlapno pravilo je, da vzamemo 300 gramov mesa na odraslo osebo. Če je meso glavna ponudba na pikniku, ga vzamemo celo 400 gramov, saj marsikdo mimogrede zmaže en večji zrezek ali tri povprečno velike čevapčiče več. Sir za žar nadomesti meso, tega količinsko enakovredno upoštevamo.
-
Dobro počutjejulij '24Prehrana
Prehrana
Katero zelenjavo in sadje naj uživamo surovo oziroma presno in katero je bolje, da jo skuhamo ali toplotno obdelamo? Dilema je povsem navidezna. Edini pravi odgovor je – oboje. Narava nam je namreč dala zelenjavo in sadje, da bi iz njiju pridobili vse, kar koristi našemu telesu.
Telo za pravilno delovanje celic in telesa potrebuje gradivo (beljakovine), gorivo (ogljikove hidrate, maščobe) in zaščito (antioksidante iz vrst karotenoidov in flavonoidov). Poleg tega potrebujemo še vitamine in minerale, encime in vlaknine. Vse te snovi pa se različno odzivajo na toplotno obdelavo. In seveda na vodo, ki izluži vodotopne vitamine in minerale. Tako na primer nekateri vitamini, zlasti skupine B, s toplotno obdelavo propadejo, enako velja za encime, ki jih vnesemo v telo s sadjem in zelenjavo. Po drugi strani pa se s toplotno obdelavo sprosti več zaščitnih karotenoidnih snovi, na primer iz kuhanega korenja, špinače ali paprike jih pridobimo več kot iz surovih živil.
-
Dobro počutjejunij '24Prehrana
Prehrana
Sama nisem nabiralka gob, ker jih preprosto ne poznam dovolj. Jih pa z veseljem in strastjo jem, zato so pogosto na mojem krožniku. Pravijo, da je gojenje zelo enostavno, pridelek znanih in dobro poznanih gob pa zagotovljen, zato se že nekaj let spogledujem z mislijo, da bi jih gojila doma, pa se še nisem opogumila.
Za vse gobe velja, da koristijo organizmu z obiljem mineralov, predvsem selena, ki v telesu deluje antioksidativno. A gobe so začimba, zato v jedeh z njimi ne pretiravamo. Njihov okus se odlično ujame z jajcem in čebulo ter česnom, obogatijo skoraj vsako enolončnico, v kateri se znajde nekaj zelenjave pa nekaj fižolovih zrn …
Rdeče zapeljivke varujejo zdravje
Dobro počutjejunij '24Prehrana
Prehrana
Med »rdeče zapeljivke« poleg jagod spadajo tudi češnje in višnje. Rdečo privlačnost jim dajejo antociani in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki, enako zaščitno vlogo imajo tudi v našem telesu. Primerne so tudi za sladkorne bolnike.
Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, stari Grki in Rimljani so jih zelo čislali in jih že povezovali z ljubeznijo. V 14. stoletju so v Franciji začeli gozdne jagode načrtno saditi na vrtovih. Toda to še niso bile gojene vrtne jagode v današnjem pomenu besede. Te so nastale s križanjem latinskoameriških in severnoameriških vrst jagod. Pogled v zgodovino pa nam razkrije, da je izvorna vrsta jagod – divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak, lat. Fragaria vesca L. (Fragaria silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L.
Uspešna pot se je začela z bučnim oljem
Dobro počutjejunij '24Prehrana Zgodovina
Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.
Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.
Beljakovine so temeljni gradniki telesa
Prehrana
Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline, ki jih v fazi presnove telo spremeni v tako kombinacijo aminokislin, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja. Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo.
Človek – podobno kot živali – ni sposoben sprejeti dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, marveč ga lahko pridobi le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so le-te manjše biološke vrednosti. Beljakovine živalskega izvora imajo vse esencialne aminokisline v uravnoteženih razmerjih, kot jih telo potrebuje. Pri rastlinah le redko srečamo ugodno aminokislinsko sestavo in dobro razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še tedaj ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer železa, v taki obliki, ki jo telo lahko sprejme.
-
Smuti (angl. smoothie) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Iz sokovnika je sok bister in tekoč, medtem ko je glavna značilnost smutija, da je gost in moten. Zanj potrebujemo krepak mešalnik (blender), ki razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih (lupin) na res majhne delčke, te pa v celoti popijemo, za nameček so hranilne snovi tako hitreje dostopne našim celicam.
Smuti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kot dojenčkova kašica in ga pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Z njim zaužijemo alkalni obrok, ki je odlično dopolnilo druge (kisle) hrane. In čeprav se sprašujemo glede njegove zdravilnosti, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskren odgovor na vprašanje, ali pojemo (oziroma pojedo otroci, vnuki, mož, žena) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kolikor ju je v enem smutiju? Le malokdo, kar priznajmo si.