Starejši
-
Prosti časdecember '22Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Dom, naj bo majhen ali velik, je prostor, kjer se dobro počutimo. Saj pravijo, da hiša ali stanovanje postane dom šele, ko tam živimo, in tako v njem pustimo svoj osebni pečat. Posebno pri novih stanovanjih ali večji prenovi pa nas rado zanese, da želimo vse popolno, brez vsake navlake in tudi dodatkov.
V revijah, na spletnih straneh ali v raznih televizijskih oddajah še posebej predstavljajo stanovanjske hiše ali stanovanja. To so krasni prostori, a urejeni posebej za fotografiranje, kjer pogosto ni veliko osebnih predmetov, česa, kar bi govorilo, da tukaj živi oseba A in ne oseba B, da je to v Sloveniji in ne na Finskem. Res je, da nas globalizacija obliva od vsepovsod, a pri opremljanju bi se moral čutiti osebni pečat. Če se malo pošalimo, je tudi nered čisto osebni pečat stanovanja. Res pa je, da smo si različni in vsakdo gleda na opremljanje drugače: eni radi opremljajo in urejajo, za nekatere mora biti vse na mestu in pospravljeno kot iz škatlice, drugih oprema ne zanima preveč.
-
Lepša prihodnost starejših
Kaj lahko starejši pričakujejo v naslednjih petih letih, čemu se bodo morali privaditi, vsaj tisti, ki so kljub kroničnim boleznim raje ostali doma, kjer živijo ob pomoči sorodnikov ali plačanih zunanjih oskrbovalnih služb? Temo so v Silicijevi dolini v ZDA odprli za širok krog ljudi – tako za uporabnike tuje pomoči, njihove negovalce kot tudi specialiste za telesne in duševne težave v poznih letih življenja.
Starejši se večinoma zavedajo, da je vseživljenjsko učenje nuja. Množično se udeležujejo spletnih predavanj in se šolajo, postajajo vešči celo kodiranja in ustvarjanja aplikacij, primernih za starejše. Trdijo namreč, da mlajše generacije ne vedo, kaj starejši v resnici potrebujejo v digitalnem svetu. Pametne telefone z ogromnimi gumbi so zamenjale naprave za zaznavanje padcev in tudi videokamere na domu starejših oseb.
Dravsko zlato in park stavbne dediščine
Prosti časnovember '22Ljudje Zgodovina Starejši
Ali ste vedeli, da je v slovenskem delu porečja reke Drave še okrog 17 ton zlata? Časi zlate mrzlice so sicer že davno minili, a ne glede na štiritisočletno zgodovino izpiranja zlata, večstoletno urejanje strug ter gradnjo jezov v zadnjem stoletju je v prodiščih Drave še vedno mogoče najti zlate luske. Ekonomsko sicer takšno pridobivanje zlata ne bi bilo več upravičeno, a izpiranje zlata kot del kulturne tradicije živi še naprej.
Izpiranje zlata iz rečnih naplavin so poznali že pred več tisoč leti. Zanj niso bili potrebni napredni tehnološki postopki čiščenja kovin. Dovolj je bilo razumevanje, da je zlato zelo težko in ga je mogoče izpirati že z uporabo tekoče vode in nekaj enostavno izdelanega orodja. Na ta način so zlato pridobivali že Kelti in Rimljani, ki so prečesali vsako ped proda ob Dravi, pa Karantanci, Franki in Habsburžani. Še v začetku prejšnjega stoletja so na Dravi izpirali zlato, nato pa je dejavnost počasi zamrla.
Past v obliki preproge ali predpražnika
Prosti časnovember '22Ljudje Starejši Dom
V stanovanju lahko v največji meri predvsem sami poskrbimo za lastno varnost in posledično za uporabnost stanovanja. A pogosto nas prav doma pričakajo nevarnosti. Veliko nevarnost za padec tako predstavljajo preproge različnih velikosti in predpražniki.
Velike in majhne preproge, tekači in razni dekorativni dodatki za tla (živalske kože, preproge iz rafije in podobno) pripomorejo k prijetnemu vzdušju v stanovanju in dopolnijo opremo. Prostor barvno poživijo, dušijo zvok in varujejo pred hladnimi tlemi. Predpražnike pa preprosto potrebujemo pred vhodom ali kje drugje v stanovanju, na primer pred izhodom na teraso. Tudi v kopalnici uporabljamo manjše preproge in brisače, na katere stopamo iz prostora za prhanje ali kadi.
»Moška resnica« po pomoti velja za edino resnico
Prosti časnovember '22Ljudje Starejši
Kultura
Britanska novinarka Caroline Criado Perez je za izhodiščno misel knjige Nevidne, v kateri govori o prezrti in zamolčani polovici človeštva, o ženskah, izbrala misel filozofinje Simone de Beauvoir, ki pravi: Predstavitev sveta, kakor da je naš svet pač tak, je delo moških; opisujejo ga s svojega zornega kota, ki ga imajo po pomoti za absolutno resnico.
Poglejmo, kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri. Zgodovinski učbeniki govorijo o dogodkih, v katerih imajo glavno in edino vlogo moški, prezrte so ženske umetnice, zamolčani so raziskovalni dosežki žensk. Koliko priznanja ima genialna srbska matematičarka Mileva Marić, ki je kot prva žena Alberta Einsteina zanj in namesto njega, ki matematičnega znanja ni imel dovolj, opravljala pomembne matematične izračune in s svojim delom bistveno prispevala k odkritju relativnostne teorije? Lahko pa se razgledamo po domačih logih – koliko vemo o zamolčanih dosežkih Slovenk, o katerih govori knjiga Pozabljena polovica, ki jo je izdala Založba Tuma v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, v kateri je zbranih 129 biografij žensk, ki so na Slovenskem ustvarjale v 19. in 20. stoletju?
Opuščanje mita o idealnem življenju
Dobro počutjeoktober '22Ljudje Starejši
Zdravje psihologija
Pričakovanja, kako bi morali živeti, da bo za nas najbolje, da bomo srečni, zdravi, uspešni …, na nas pritiskajo na vsakem koraku, pravi v uvodu v knjigo Srečni do konca dni Paul Dolan. Profesor na prestižni londonski šoli za ekonomijo je strokovnjak za človekovo vedenje in kakovost bivanja, še zlasti na področju občutenja bivanjskega zadovoljstva oziroma »iskanja sreče«. Širšo prepoznavnost je dosegel s knjižnimi uspešnicami, ki predstavljajo ugotovitve raziskav o zadovoljstvu med prebivalci Velike Britanije in ZDA.
-
Prosti časoktober '22Ljudje Starejši Dom
Doletele so nas občutne podražitve energentov in pred kurilno sezono nas je strah, kako bomo poravnali stroške za porabljeno energijo ali ogrevanje. Kako naj se pripravimo na hladne dni in se obnašamo varčno?
Spomladi smo še oklevali, da bi korenito spremenili sistem ogrevanja, saj se je zdela energetska kriza še oddaljena. Strošek je namreč lahko zelo velik, a zdaj smo soočeni tudi z dolgimi dobavnimi roki materialov in višjimi cenami. To pa pomeni, da je tik pred kurilno sezono skoraj nemogoče v kratkem času zamenjati ogrevalni sistem. Če ne gre drugače, si lahko pomagamo z manjšimi ukrepi, ki lahko izboljšajo kakovost bivanja v hladnih dneh in pozimi.
-
Srebrna ekonomija na festivalu
V Evropski uniji se veliko govori o srebrnem gospodarstvu. Francija je zgleden primer, ki z odpiranjem vrat inovacijam žanje številne uspehe med starejšimi. Spremembe v odpiranju gospodarske zakonodaje so tudi upokojeni generaciji omogočile, da je njeno bogato znanje prišlo do veljave.
Konec septembra se je v Cankarjevem domu v Ljubljani končal 21. festival za tretje življenjsko obdobje, malo pred tem, tj. 22. septembra, pa se je v Cannesu v Franciji končal 2. festival SilverEco. Slovesnosti so se končale s podelitvijo 22 (tudi denarno bogatih) nagrad, razdeljenih na deset kategorij, med njimi ljudski favorit, nagrada višje žirije in favoriti organizatorjev. Prejeli so jih razstavljavci in predavatelji, ki so v festivalski palači prikazali letošnje najboljše pobude, rešitve in pozitivne prakse udeležencev francoskega srebrnega gospodarstva.
-
Prosti časseptember '22Ljudje Starejši Dom
V študijski skupini Notranja oprema in kultura bivanja Univerze za tretje življenjsko obdobje smo se v preteklem študijskem letu še posebej posvetili tematiki kuhinj. Pri našem delu tematike sicer pogosto govorijo o prilagajanju stanovanj posebnim potrebam starejših ali osebam z raznimi oviranostmi. Letos smo iskali odgovore, kakšne so naše kuhinje z vidika uporabnosti in kako so dejansko prilagojene našim spremenjenim sposobnostim ali potrebam v starosti. Poskušali smo tudi ugotoviti, v kolikšni meri se zavedamo pomena primernosti kuhinje za morebitne spremenjene potrebe in slabih rešitev.
-
september '22Prehrana Starejši
Načrten boj proti lakoti
Skoraj po vsem svetu se oči prebivalcev obračajo proti nebu in hrepeneče čakajo, ali se bo iz grozečih oblakov izlilo vsaj malo vode na presušeno zemljo. Pomanjkanje osnovnih živil in pitne vode je glavno vprašanje držav Evrope in obeh ameriških celin, česar se še najbolj zavedajo generacije, ki ne spadajo med »ranljive«. Tiste mlade generacije, ki so sposobne rešiti kvadraturo prehranskega kroga.
Če na spletu vtipkate največji urbani vrtovi, dobite nešteto fotografij, posnetih na nepričakovanih krajih. Zelenjavni vrtovi na strehah versajskega razstaviščnega parka Nature Urbaine v Parizu je na primer plod francoskega startup podjetja Agripolis.