Starejši
Pomanjkljivosti in ovire pomožnih prostorov
Prosti časdecember '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
V starosti manj pozornosti posvečamo prostorom, ki niso nujni pri bivanju in vsakodnevnih ali prostočasnih opravilih. Še posebej tisti starejši, ki se težko gibljejo, ne hodijo veliko v pomožne prostore, ki so namenjeni shranjevanju, kurjavi in namestitvi naprav, prostočasnim dejavnostim ...
To so lahko shramba, kurilnica, športna soba, garaža, kolesarnica, ropotarnica, klet, podstrešje. Drvarnica ali garaža je lahko tudi ločena stavba. Garaža je sicer lahko v pritličju, kleti ali ločenem objektu ali pa so garažni prostori v kleti večstanovanjske stavbe. Vsi ti prostori tako predstavljajo starejši osebi potencialno nevarnost. Ne uporablja jih sicer vsak dan, a ker je pogosto v te prostore težji dostop, so slabše osvetljeni in večkrat polni odvečnih stvari, ima lahko težave ali pa je izpostavljen nevarnostim. Kolesarnice so v starejših stanovanjskih blokih na primer najpogosteje v kleti, tja vodi strma klančina, kar tudi sicer morda vitalni starejši osebi onemogoča uporabo kolesa.
-
Dobro je vedetidecember '23Starejši
CELJE
V Društvu upokojencev Slavko Šlander v Celju pod vodstvom Petra Hribernika deluje tudi športna sekcija. Vanjo je vključenih vse več upokojencev, med katerimi je najstarejši 90-letni Franci Jonke. Športniki se redno srečujejo vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. Ob lepem vremenu se pomerijo v kegljanju na vrvici, ob slabem vremenu pa v prostorih mestne četrti tekmujejo v pikadu, dobro pa se je prijela tudi igra »štrbunk«. (Besedilo in fotografija: Marjan Vižin)
-
Dobro je vedetidecember '23Starejši
Zdusove strani
Predsednik vlade Robert Golob je 13. novembra sprejel predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenko Jan in nekdanjega predsednika zveze Janeza Sušnika. Na krajšem srečanju so se pogovarjali o položaju upokojencev v Sloveniji in vladnih ukrepih na tem področju.
Ob tem so poudarili pomen dolgotrajne oskrbe in nadaljevanje projekta e-oskrbe, ki lajša težave starejših v domačem okolju. Nadaljevanje projekta omogoča, da e-oskrba ostane brezplačno dostopna za najmanj 5.500 upravičencev do 30. junija 2025, do uveljavitve pravice do e-oskrbe iz zakona o dolgotrajni oskrbi. Strinjali so se o pomembnosti uvedbe instituta zagotovljene vdovske pokojnine, ki bo začel predvidoma veljati 1. januarja 2024 in bo zajel približno 10.000 posameznic in posameznikov. Govorili so tudi o uskladitvi pokojnin, kar se bo po zagotovilu predsednika vlade zgodilo v začetku prihodnjega leta, in sicer za predvidoma 8,2 odstotka, sredstva za ta namen pa so rezervirana v proračunu.
O plačilu obveznega zdravstvenega prispevka
Dobro je vedetidecember '23Starejši
Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je od 1. januarja 2024 dalje uvedla plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Za uživalce prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot glavni izplačevalec, bo zavod dolžan od prejemkov odtegniti znesek obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov. Ta odtegljaj bo v januarju 2024 prikazan na obvestilu o nakazilu.
V primerih, ko bo za določene uživalce dolžna obvezni zdravstveni prispevek plačati Republika Slovenija, tega zneska ne bo odtegnil. Podatke bodo pridobili na zavodu, zato upravičencem ni potrebno pošiljati dokazil ali posebnih vlog.
Prilagoditev kopalnice (2. del)
Prosti časnovember '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Pred prenovo ali prilagoditvijo kopalnice se moramo najprej odločiti, kaj pravzaprav sploh želimo pridobiti, saj namen prenove gotovo ni le lepši videz. Bolj ali manj imamo možnost, da spremenimo funkcionalnost in sebi prilagodimo prostor tako, da nam bo zdaj in še vrsto let ustrezal glede na potrebe in morebitne pešajoče sposobnosti.
Največja dilema se običajno kaže v odločanju med opustitvijo kopalne kadi in namestitvijo udobnega prostora za prhanje. Nekateri prisegajo na kopanje v kadi, a upoštevati moramo tudi svoje zmožnosti in varnost. Če je v kopalnici dovolj prostora in nam sredstva dopuščajo, se seveda lahko odločimo za oboje – kad in prostor za prhanje, seveda oboje primerno dostopno in varno za uporabo. Kadar kad obdržimo, mora biti opremljena s primernimi držali za dostopanje, gumirano podlogo v kadi in pred njo ter še drugimi pomagali. A resnici na ljubo kad ni primerna za nekoga, ki težko dvigne noge, težko sede in vstane ali se mu rado zvrti.
Prilagoditev kopalnice, (1. del)
Prosti časoktober '23Ljudje Starejši Dom
Pred mnogimi so težki časi, ko bodo na tak ali drugačen način začeli na novo ustvarjati dom. Dom bo treba na hitro prenoviti ali celo zgraditi in marsikateri bi rekli, naj ne kompliciramo. A ravno zdaj je priložnost, da sami ali še bolje s pomočjo strokovnjaka premislimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem marsikaj dobrega pridobimo. Ne ponavljajmo starih napak in si vzemimo trenutek, da nanizamo tisto, kar bi spremenili in popravili v novih prostorih.
Prostor, ki je lahko poln pasti in ni primeren za vsakogar, še posebej pa za starejše in ljudi z raznimi oviranostmi, je ravno kopalnica. Zato naj prenovljena ali nova kopalnica prinese predvsem zadovoljivo rešitev.
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
-
Prosti časseptember '23Ljudje Starejši Dom
Pred nami je čas sanacije po poplavah in plazovih, čas prenavljanja domov, za mnoge žal tudi ustvarjanje novega doma. Take težke preizkušnje pa so kljub temu tudi čas, ko lahko sami in s pomočjo strokovnjaka preverimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem nekaj pridobimo, celo izboljšamo stanje.
Sanacija mora biti temeljito in pravilno izvedena, ne ponavljajmo starih napak, premislimo, kaj bi spremenili v kuhinji, kopalnici, kleti. Naj prenovljeni prostori prinesejo zadovoljivo in uporabno rešitev, ki bo trezno upoštevala tudi možnost, če še kdaj pride do poplavne vode. Na tleh naj bo keramika, talno gretje in izbrano primerno pohištvo, da bi v primeru nesreče lahko hitro reagirali in kasneje hitro sanirali prostore.
-
Glasba je možganska telovadba
Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.
Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.
Uporabljajmo balkon, teraso in vrt
Prosti časjulij '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.
Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.