Vrt
-
Vrt začnemo pripravljati na jesen in zimo v drugi polovici avgusta in nadaljujemo v septembru. Za dober pridelek upoštevamo kolobar, ker bo zemlja le tako pripravljena na naslednjo sezono.
Jesenske solate bomo porabljali jeseni, saj smo jih sejali ali sadili že avgusta. Lahko vse do začetka septembra, seveda kot sadike. Zimske sorte solat pa so v tem času, torej v začetku jeseni, aktualne za vzgojo sadik in sejanje. Pozorni moramo biti na temperature, saj je september lahko kar topel mesec.
Do jeseni so mnoge gredice na vrtu izpraznjene in glede na prejšnje vrtnine se odločimo, ali bodo primerne za vzgojo solate ali ne. Ne sejemo ali sadimo solate tam, kjer je že prej bila solata ali špinača ali blitva ali peteršilj. Na mesto, kjer so bile plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), metuljnice (grah, fižol, bob), jih lahko sadimo. Ne pretiravamo z dognojevanjem, saj pretirana rast lahko škoduje zimskim solatam. Če bodo imele preveliko listno maso, bodo zunanji listi v času dežja in pod snežno odejo začeli gniti. Za zimsko vzgojo uporabljamo mehkolistne in krhkolistne sorte ter berivke in rezivke.
-
Na starem visokem električnem A-drogu v Gornjem Lenartu imajo svoje domovanje bele štorklje že dolgo vrsto let. Vsako leto vzredijo nekaj mladičev in tudi letos so štiri nadobudne štorkljice prikljuvale na svet v velikem gnezdu, ki ga vsako leto dograjujejo s suhimi vejami, tako da je postalo zares gromozansko.
Starša sta jim z dneva v dan prinašala hrano z bližnjih njiv in travnikov, ki so povečini precej vlažni, tako da je veliko zelenih žab, miši in voluharjev, pa tudi veliko raznih žuželk. Kot vsako leto, je tudi letos nekaj večjih in manjših mladičev. Večji so tisti, ki so se izvalili najprej in takoj postanejo dominantni in dostikrat prestrežejo hrano, ki je bila mogoče namenjena mlajšemu mladiču. Tako se dostikrat zgodi, da najmanjši mladič ne pride do hrane in postaja vse bolj krhek in bolan in tudi ne raste tako, kot bi moral. Včasih se zgodi, da ga večji celo vržejo z gnezda in nekaj podobnega se je zgodilo letos, ko so sosedje onemoglega ubogega mladiča našli na tleh. Pri padcu z gnezda si je poškodoval desno krilo, zato ne more normalno leteti in lahko premaga le kratke razdalje.
V ljubljanskem botaničnem vrtu rastejo preživela drevesa iz Hirošime
Danes mineva 79 let od trenutka, ko je na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL).
Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt UL zaprosil za semena dvokrpega ginka in japonskega koprivovca.
Rešitev pred radovednimi pogledi
Vrt
V gosto naseljenem okolju je ena izmed rešitev za ustvarjanje zasebnosti zasaditev žive meje. Poznamo zimzelene, listopadne in cvetoče rastline, ki nam bodo omogočale zasebnost, zmanjševale hrup in hkrati ščitile pred prahom.
Priljubljene rastline, ki smo jih dolga leta sadili za žive meje, se bojujejo z boleznimi. Pušpanova rja in pušpanova vešča sta popolnoma uničili nasade na domačih vrtovih kot tudi v mestnih parkih. Samo najizkušenejšim ljubiteljem še uspeva pravočasno uporabiti zaščitna sredstva, da uničijo gosenice, ki imajo kar tri generacije v enem letu. Nič bolje se ne godi z nepravimi cipresami ameriškega kleka Thuya occidentalis. Gliva, ki se naseli vanje, povzroči sušenje iglic, ki se zelo hitro razširi in povzroči propad rastline. V eni večjih madžarskih drevesnic so mi dejali, da pomaga le dosledno sprotno odstranjevanje okuženih in rjavih vejic, da se ustavi širjenje.
Kako zavarujemo vrt pred točo in srnami
To najlažje naredimo z mrežo proti toči, ki jo napnemo čez loke za vrt. Tako ščitimo rastline tudi pred poškodbami in srnami, ki na vrtovih v Sloveniji povzročajo vse več škode. Čez loke in mrežo lahko napnemo belo vrtno tkanino in dodatno zaščitimo rastline pred mrazom ali močnim soncem.
Loki za vrt in mreža proti toči ščitijo rastline pred točo in srnami. Ker mreža prestreže del dežja, so v času poletnih nalivov tla manj zbita. V zgodnjem spomladanskem času s pomočjo bele vrtne tkanine vrtnarimo hitreje, saj gojimo rastline v zavarovanih tunelih. Tako so občutljive vrtnine tudi bolj varne pred pozebo. V poletnem času pa z belo vrtno tkanino senčimo poletne setve in sadike. Na ta način bomo porabili manj vode za zalivanje. Podaljšujemo lahko tudi sezono vrtnarjenja v jesenskem času.
Je dopust težava za okrasne rastline ali ne?
Vrt
Prihaja čas poletnih dopustov in odsotnosti od doma. V pričakovanju se odpravljamo na morje, doma pa ostanejo okrasne rastline, ki pogosto zaradi pomanjkljivega zalivanja in prehranjevanja propadejo. Odpadlo cvetje ni več okras našega doma.
Da bi čim lažje prebrodili to stresno obdobje za okrasno rastlinje, moramo iskati nova pota, ki nam jih ponujajo izdelki z dolgodelujočim sproščanjem. V veliko pomoč so nam pri tem gnojilne palčke. Zakaj? Njihova izdelava in uporabljene surovine so takšne, da omogočajo dolgotrajno prehranjevanje. Tako se lahko mirno odpravimo na oddih. Samo še vprašanje zalivanja moramo rešiti.
S kavno usedlino nad polže in uši
Ali ste vedeli, da kavna usedlina ne ustreza polžem in jih učinkovito odvrača? Hladno kavo redčimo z vodo in z njo škropimo proti ušem. Kavna usedlina je tudi odlično domače gnojilo za vrt in rože, lahko pa jo uporabimo tudi kot zastirko.
Okrog posameznih sadik solat, zelja in drugih vrtnin lahko naredimo obroč iz tekoče kavne usedline in tako oviramo pohod požrešnih polžev. Polžem kofein, ki moteče deluje na njihov živčni sistem, ne ustreza, zato se ga izogibajo. Najbolje deluje, če ne dežuje, saj se v tem primeru ne redči in izpira. Večje količine suhe kavne usedline lahko posipamo po mejnih območjih zelenjavnega vrta in polžem preprečimo dostop na vrt. Polži se največkrat zadržujejo v visoki travi, pod grmovnicami in gostim rastlinjem.
-
Pogost škodljivec na domačem vrtu je bramor. Precej velika in lačna žuželka, ki hitro uniči naš pridelek. Če se ga hočemo znebiti, je pomembno bramorja uničevati vsako sezono.
Bramor je nevaren prav vsem rastlinam tako na zelenjavnem vrtu kot tudi na okrasnih gredicah. Prehranjuje se s koreninami, koreni, gomolji, kalčki in tudi mladimi listi. Največkrat se zgodi, da rastline popolnoma uniči, in jih lahko samo še zamenjamo z novimi. Najraje se zadržuje in povzroča škodo v zemlji, ki je gnojena z domačim nepresejanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Njegovo prisotnost opazimo po preritih gredah, obgrizenih ali popolnoma pojedenih koreninah, gomoljih ter značilnih manjših rovih. Ti rovi so za prst veliki in lahko vodijo po vsem vrtu.
-
Vrt
Zaradi neurij z vetrom in točo grozijo poškodbe sadnemu drevju in vrtninam: stolčeni in polomljeni listi, polomljene veje, poškodovani plodovi. Vse to so poleg suše, toplote in vlage idealni pogoji za razvoj bolezni. Kaj lahko storimo?
Toče se ubranimo s protitočnimi mrežami, če jih nimamo, imamo na razpolago zelo dober preparat Regenerin. Z njim rastline in listje poškropimo tri- do štirikrat na vsakih pet dni. Če je toča listje popolnoma stolkla in so ostala samo stebla, pa rastline z Regenerinom zalijemo od tri- do petkrat na vsakih pet dni. V tem primeru je lahko pripravek nekoliko močnejši, vendar ne pretiravajmo. Če bomo dosledni, se bodo rastline, drevesca pa tudi trta obrasli. Že v dveh, treh tednih lahko pričakujemo nove poganjke.
Okrasni vrt ob počitniški hišici
vrt in dom
Osamljene lokacije v naravi so sanjsko zatočišče za vse, ki želijo pobegniti od vsakdanjega vrveža. Žal so okrasne rastline prava poslastica za gozdne obiskovalce, predvsem za divjad. Zato izberemo tiste, ki so jim manj privlačne.
Rastline, ki imajo dlakave liste, ali rastline, ki v steblih zadržujejo mlečni sok, so za živali strupene. Z njimi lahko ustvarimo moderno zasaditev v hladnejših vijoličastih tonih. Cineraria maritima in Senecia candicans 'Angel Wings' (na fotografiji 1) sta nenavadni atraktivni rastlini s sivim poprhom, ki dodata zasaditvi posebno noto. V milih zimah prezimita in sta čudovita popestritev na gredicah. V kombinaciji z belo gauro in drobnocvetnim mlečkom se lepo dopolnjujeta z modrimi odtenki salvij in scabiose. Večina rastlin v tej nasaditvi je divjadi nezanimiva.