Zdravje
-
NAŠ POGOVOR
Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.
Koristne preventivne zdravstvene meritve
Dobro počutjeoktober '24Zdravje
Zdravje
Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.
Različne zdravstvene in preventivne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja lahko opravite tudi v Posvetovalnici za srce v Ljubljani, ki že četrt stoletja deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tu dobite strokoven nasvet, hkrati pa prijazen in sočuten pogovor, koristne informacije, spodbude ali pohvale za napredek pri izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev se širi, zato ni odveč kratka razlaga, kaj določena pomeni.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetioktober '24Zdravje
STAROSTNE SPREMEMBE
Osemdesetletna bralka je hvaležna, da ji je do zdaj zdravje dobro služilo. Z leti pa ima vse več drobnih zdravstvenih težav: bolečine v sklepih in hrbtenici, glavobole, mravljinčenje po rokah, težje dihanje ob naporu, hitro utrudljivost, težave pri odvajanju blata in pri zadrževanju vode ... Njena zdravnica jo je po pregledu in analizi krvi potolažila, da so to normalne starostne spremembe. Sprašuje, kako vedeti, da neka sprememba ni samo starostna in da potrebuje zdravljenje.
Občutljivost za hrano? Okrepimo prebavila!
Če težave povzroča že manjša količina zaužite hrane, gre po navadi za alergijo ali avtoimunsko obolenje, pri občutljivosti zaznamo težave (bolečine v trebuhu, driska, napenjanje, vetrovi …), ko zaužijemo več problematičnega živila. Težava nastane zaradi pomanjkanja ustreznih prebavnih encimov. Najpogostejša je občutljivost za gluten in/ali laktozo.
Ali lahko težavo rešimo z uživanjem prebavnih encimov? Žal raziskave kažejo, da je njihova učinkovitost nizka. Pri občutljivosti za neko hrano se namreč poslabša delovanje celotnega prebavnega trakta. Treba ga je splošno okrepiti.
Zakaj so ribe pomemben del uravnotežene prehrane?
Poleti radi posegamo po svežem sadju in zelenjavi, na morju pa seveda ne moremo mimo dišečih rib in morskih sadežev. Ko pa se z jesenjo vrnemo v vsakodnevni ritem, poln obveznosti, naša prehrana pogosto postane manj pestra in uravnotežena.
Trenutne smernice priporočajo uživanje mastnih morskih rib dvakrat na teden. Pa ste se morda že kdaj vprašali, zakaj?
Kaj so omega-3 in zakaj so pomembne?
Spadajo v skupino esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, kar pomeni, da jih moramo v telo vnesti s pomočjo prehrane. Delimo jih na alfalinolensko kislino (ALA), ki jo najdemo v živilih rastlinskega izvora, ter dokozaheksaenojsko (DHK) in eikozapentaenojsko (EPK) kislino, ki ju najdemo predvsem v mastnih morskih ribah. Za naše zdravje sta pomembni predvsem kislini EPK in DHK, saj dokazano podpirata zdravje srca in ožilja, DHK pa ima vlogo tudi pri ohranjanju vida in delovanju možganov.
Hrana kot podpora pri okrevanju
Prehrana, v katero je vključeno malo zelenjave in sadja, po drugi strani pa veliko sladkorja in maščob ter alkohola, vodi v bolezni prebavil, motnje presnove ter razvoj degenerativnih bolezni oziroma stanj, ki zmanjšujejo zmožnost razvoja normalnega imunskega odziva.
Kadar se takim posameznikom zgodi nepredviden dogodek, naj bo to okužba z virusom ali zlom kosti zaradi padca, obstaja bistveno večja verjetnost, da se bosta zdravljenje in okrevanje podaljšala. Med rizične skupine spadajo tudi starejši, saj je znano, da se poleg vidnih znakov staranja stara tudi imunski sistem. Količina obrokov in raznovrstnost prehrane jim pogosto ne zagotavlja primerne prehranjenosti tako z vitamini in minerali kot tudi makrohranili.
-
S tem izzivom se srečuje veliko ljudi, ki opažajo, kako njihovi bližnji vse slabše slišijo, vendar nočejo priznati svoje naglušnosti. Marsikomu aparat pomeni starost ali invalidnost. Toda težave s sluhom imajo tudi mlajši in celo otroci. Mine lahko tudi nekaj let, da nekdo prizna, da slabo sliši. Po drugi strani pa večina uporabnikov slušnih aparatov priznava, da jim je žal, da niso ukrepali prej.
Kaj storiti? Predlagamo, da se izziva lotite postopno. Izbira pravega trenutka je ključna. Najdite čas, ko je bližnji v dobrem razpoloženju in se tudi vi počutite kos nalogi, ste umirjeni in neobremenjeni.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetioktober '24Zdravje Oskrba
MIŠIČNA OTRDELOST PO MOŽGANSKI KAPI
Bralka, katere mož je pred kratkim doživel možgansko kap s posledično desnostransko hemiplegijo, sprašuje, kako preprečevati zakrčenost mišic na roki. Po vrnitvi iz zdravilišča želi izvajati vaje tudi v domačem okolju, vendar se roka večkrat nenadoma zakrči, zato dlan težko odpre in izpusti predmet.
Spoštovani, rehabilitacija po preboleli možganski kapi je dolgotrajna in odvisna od več dejavnikov, sodelovanje posameznika pa je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Vsekakor svetujem, da gospod še naprej izvaja terapevtske vaje, ki mu jih je predpisal fizioterapevt v sklopu rehabilitacije v zdravilišču. Priporočljivo je vaditi od 15 do 30 minut na dan. Vaje naj vedno izvaja le do meje bolečine in gib na koncu zadrži nekaj sekund. Med vadbo naj bo pozoren na pravilno dihanje in naj ne zadržuje diha ali izdiha. Pomemben je tudi pravilen položaj telesa, izogiba naj se sunkovitim gibom. Če potrebuje vašo pomoč, se postavite na njegovo slabšo stran telesa.
-
Dobro počutjeoktober '24Zdravje
Psihologija
Žalost je čustvo, ki je povezano z življenjskimi izkušnjami, kot so izgube, razočaranja, različne težke situacije … Čutenje zajame celotno telo in nas pogosto oropa energije, ki jo potrebujemo za okrevanje in prehod iz tega težkega občutka. Če predolgo žalujemo, lahko s tem spremenimo svoje vedenje, čustvovanje, svoje misli zavijemo v črnino, žalovanje nas lahko osebnostno spremeni.
Najslabše, kar lahko naredimo, je, da ne verjamemo, da bo žalost kdaj minila, in jo skušamo premagovati le z razmišljanjem o vzrokih, zakaj smo se znašli v taki situaciji, se osamimo ali želimo žalost celo zadušiti z različnimi opiati, alkoholom, zdravili, nedovoljenimi substancami … Da lahko premagamo žalost, se moramo najprej naučiti vzljubiti sebe. Žal je to veliko ljudem ena izmed najtežjih nalog.
-
Dobro počutjeoktober '24Zdravje
Kila ali pruh, ki ji zdravniki pravijo hernija, nastane zmeraj tam, kjer je trebušna stena najbolj šibka oziroma slabo razvita. V bistvu gre za izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v trebušni steni. Kile so lahko prirojene ali pridobljene, pri čemer so pridobljene kar pogoste. Najpogosteje se pojavi v dimljah, popku ali po operaciji trebuha.
Za vse kile velja, da običajno niso nevarne, razen takrat, ko pride do preščipnjenja oziroma ukleščenja kilne vsebine, kar zelo boli. Tedaj je obvezen takojšen kirurški poseg. Na kirurško urgenco je treba takšnega bolnika pripeljati v eni uri. »Kile so pogostejše pri starejših osebah zaradi oslabitve trebušne stene. Vendar pa se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti, od novorojenčkov do starejših, odvisno od vrste kile in dejavnikov tveganja, kot so debelost, dvigovanje težkih bremen, kronični kašelj, kajenje, bolezni veziva, zaprtje itd.,« je začel abdominalni kirurg Andraž Hubad, dr. med., specialist splošne kirurgije, zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
