Zgodovina
Mnoge skupne značilnosti obeh vasi na pobočju Čavna
ODSTRTE PODOBE – STOMAŽ, KAMNJE
Ajdovski sosedski naselji Stomaž in Kamnje ležita na pobočju Čavna (1185 m) severno od ceste Ajdovščina–Nova Gorica. V času nastanka objavljenih krajevnih razglednic na začetku prejšnjega stoletja je v prvem živelo 417 in drugem 276 prebivalcev, po podatkih Sursa pa je letošnjega januarja to razmerje znašalo 301 in 229. »Jedri obeh vasi tvorita zaselka Brith ob župnijskih cerkvah sv. Tomaža oziroma sv. Mihaela, okrog katerih so razloženi še drugi zaselki. Pred dobrimi sto leti so se Stomažci in Kamenjci ukvarjali predvsem z živinorejo ter vinogradništvom in sadjarstvom, danes pa so večinoma zaposleni v Ajdovščini in Novi Gorici,« pravi 87-letni upokojeni univ. dipl. inž. organizacije dela Anton Kreševec, ki se je rodil v Stomažu in se leta 1972 priženil v štiri kilometre oddaljene Kamnje.
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
V krajih ob presihajočem Cerkniškem jezeru so same lepote
ODSTRTE PODOBE – GORENJE JEZERO, OTOK
Na južnem delu kraškega Cerkniškega polja, ki se razprostira na 36 kvadratnih kilometrih veliki površini med Javorniki na jugozahodu in Slivnico na severovzhodu, je presihajoče Cerkniško jezero. Ob njem se je skozi stoletja izoblikovalo enajst naselij, med katerimi sta tudi gručasti vasi Gorenje Jezero in Otok, ki sta šest kilometrov narazen. Njuni prebivalci so se v preteklosti večinoma preživljali z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom ter tudi ribolovom in lovom, zdaj pa so v glavnem zaposleni v bližnjih večjih krajih (Lož, Stari trg pri Ložu, Cerknica). »Ni lepših krajev, kot sta Gorenje Jezero in Otok. Vse naokoli so same lepote, ki jih ustvarja presihajoče jezero. Tukaj živijo številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste,« je začel pripovedovati 84-letni upokojeni varnostnik Viktor Ponikvar, doma z Gorenjega Jezera.
Kraju dajejo pečat lega ob Bohinjskem jezeru ter most in cerkev
ODSTRTE PODOBE – RIBČEV LAZ
Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v Triglavskem narodnem parku in je po številu prebivalcev (289) peti največji kraj v bohinjski občini. Razprostira se ob jugovzhodnem bregu Bohinjskega jezera in njegovem iztoku Jezernica, ki se po slabih sto metrih združi s potokom Mostnica in tvori reko Savo Bohinjko. Središče glavnega turističnega kraja ob jezeru je postavljeno na morenskem drobirju in vršaju potoka Suha, katerega povirje je na severnem pobočju Rodice v Spodnjih Bohinjskih gorah. »Ribčevemu Lazu dajejo poseben pečat lega ob Bohinjskem jezeru, most čez Jezernico in cerkev sv. Janeza Krstnika, ki so se znašli tudi na mnogih razglednicah. Vse tri znamenitosti so hkrati postale simbol in najbolj prepoznavna podoba Bohinja,« je poudaril 71-letni upokojeni gostilničar Boris Rožič iz istoimenskega penziona v Ribčevem Lazu 42.
Zgledno urejena kraška vas je prvič omenjena leta 1340
ODSTRTE PODOBE – KAČIČE - PARED
Razloženo naselje z gručastim jedrom ter zaselkoma Paredom in Ledenico leži na jugovzhodnem robu Krasa ob starodavni kranjski trgovski in vojaški cesti, po kateri so do zgraditve ceste Divača–Rodik–Kozina leta 1865 prevažali tovore proti obalnim mestom in naprej v Istro. »Vas je prvič omenjena z imenom Caczicz leta 1340 v listini grofa Alberta Goriškega. V bližini se razprostirata Babna gora in Tretji vrh, ki ju pokriva mešani gozd. Na jugu se razteza Gabrova stran, kjer je bilo nekoč staro gradišče, na vzhodu pa hrib Turn, na katerem naj bi po izročilu v srednjem veku stal grad. Tukajšnje podnebje oblikujejo bližina morja, visoka nadmorska lega in močan vpliv burje v zimskem času,« je 81-letna upokojena diplomirana socialna delavka Klelija Potokar začela opisovati svoj rojstni kraj, ki mu je med letoma 2005 in 2022 posvetila tri domoznanske publikacije.
Sivi lasje: nosite jih kraljevsko
Dobro počutjefebruar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Moda
Barva vaših las bolj kot oblika pričeske vpliva na to, kako vas ljudje vidijo. Videz popolne urejenosti z naravno sivim tonom pa boste dosegle z zdravimi sijočimi lasmi in urejeno pričesko.
Hollywoodske igralke, ki so se odločile za naraven videz s sivimi lasmi, potrjujejo, da smo ženske v starejših letih lepe tudi s sivimi lasmi. Med zvezdnicami posebej izstopata legendarna britanska igralka Judi Dench, ki še vedno redno dobiva filmske vloge, šteje pa že 88 let, in 76-letna britanska igralka Helen Mirren, ki je še vedno izjemna. Bralci revije People so jo lansko leto izbrali za najlepšo in je tako krasila naslovnico posebne izdaje revije. Igralka je bila ob novici zelo presenečena. Sama pa namesto besede lepota raje uporablja besedo prezenca, ker ji beseda ponazarja samozavest in uživanje polnega življenja. In ne nazadnje je bila tudi pokojna britanska kraljica Elizabeta II. zagovornica lepote sivih las in je vedno imela urejeno pričesko.
-
Zgodbejanuar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Spoznajte jih
Mojster fotografije Janez Korošin, rojen leta 1935 v Ljubljani, še vedno fotografira in uživa pri izdelavi svojih posnetkov v laboratoriju. Ostal je zvest analogni fotografiji in velja za enega velikih mojstrov črno-bele fotografije, ki je njegova velika ljubezen.
Vse od leta 1952 je sodeloval z več kot 900 fotografijami in diapozitivi na več kot 350 razstavah doma in tujini, postavil je veliko samostojnih razstav in prejel prek 95 diplom in priznanj. Leta 1996 ga je Fotografska zveza Slovenije počastila s priznanjem Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP mu je leta 2000 podelila naziv EFIAP – Excellence (odličnjak). V Cankarjevem domu pa so mu za 80. rojstni dan priredili pregledno razstavo njegovega dotedanjega dela.
Novosti pri pridobitvi pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
S 1. januarjem 2023 so na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja začele veljati nekatere novosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Med najpomembnejšimi je izenačitev odmerne lestvice za moške in ženske. Tako zdaj znaša odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za ženske in za moške 63,5 odstotka, za 15 let zavarovalne dobe pa 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se tako moškemu kot ženski prišteje po 1,36 odstotka pokojninske osnove.
Dravsko zlato in park stavbne dediščine
Prosti časnovember '22Ljudje Zgodovina Starejši
Ali ste vedeli, da je v slovenskem delu porečja reke Drave še okrog 17 ton zlata? Časi zlate mrzlice so sicer že davno minili, a ne glede na štiritisočletno zgodovino izpiranja zlata, večstoletno urejanje strug ter gradnjo jezov v zadnjem stoletju je v prodiščih Drave še vedno mogoče najti zlate luske. Ekonomsko sicer takšno pridobivanje zlata ne bi bilo več upravičeno, a izpiranje zlata kot del kulturne tradicije živi še naprej.
Izpiranje zlata iz rečnih naplavin so poznali že pred več tisoč leti. Zanj niso bili potrebni napredni tehnološki postopki čiščenja kovin. Dovolj je bilo razumevanje, da je zlato zelo težko in ga je mogoče izpirati že z uporabo tekoče vode in nekaj enostavno izdelanega orodja. Na ta način so zlato pridobivali že Kelti in Rimljani, ki so prečesali vsako ped proda ob Dravi, pa Karantanci, Franki in Habsburžani. Še v začetku prejšnjega stoletja so na Dravi izpirali zlato, nato pa je dejavnost počasi zamrla.
-
Prosti časjulij '22Ljudje Zgodovina Starejši
Z VNUKI
Otroci so se od nekdaj igrali, le igre in igrače so bile drugačne, kot jih poznamo danes. Nekatere so utonile v pozabo, druge so se ohranile, vendar v nekoliko spremenjeni obliki.
Igre na prostem so bile predvsem gibalne igre, pripomočki pa so bili zelo enostavni. Včasih so bili rekviziti za igro prirejeni predmeti za vsakdanjo rabo, pogosto pa za igro niti niso bili potrebni, saj je zadostovala le domišljija. Vsaka igra je imela dokaj trdna pravila, ki se jih je bilo treba držati. Otroci so pravila upoštevali, in če se je našel kdo med njimi, ki jih je hotel uveljavljati po svoje, ga je skupina hitro izločila. Igre niso pomembne le za gibalni razvoj otrok, ampak tudi za njihovo socializacijo. V druženju z vrstniki odkrivajo svet okoli sebe, odnose med njimi, naučijo se veseliti ob zmagi in sprejemati poraz.