-
RAZSTAVE
Srbski modernizem 1880–1950
V novem krilu Narodne galerije je na ogled 86 slik in 38 kipov 38 protagonistov zgodnjega likovnega modernizma v Srbiji in Galerije Srbske matice v Novem Sadu. »Izbrali smo najboljše avtorje, ki celostno ilustrirajo srbsko umetnost tistega časa,« je povedala Tijana Palkovljević Bugarski, vodja srbske galerije in kustosinja izbora. V ospredju so srbski umetniki, ki so živeli v času, ko so padale meje, ko so pogledovali v srednjeevropska umetnostna središča in Pariz, Sankt Peterburg.
-
Vabimo vas na pohode pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije. Povabite še prijatelje, sorodnike, znance …
V soboto, 21. marca, se boste odpravili na Rašico (631 m). Hoje bo za kakih pet ur: Mengeš–Mengeška koča–Rašica–Spodnje Dobeno–Trzin. Zbor je ob 7.00 pod uro na glavni ljubljanski železniški postaji, od koder se boste odpeljali z avtobusom.
To bo prva etapa Domžalske poti spominov, na kateri pridobivate žige. S pridobitvijo vseh 22 žigov boste dobili priznanje, spominski znak in nagrado.
-
Dobre stare viže
Svoja zgodnja otroška leta je Cita Galič preživela v kraju Marija Reka, s starši in z mlajšo sestro pa je od svojega četrtega leta in tja do poroke živela v Trbovljah, kjer je obiskovala osnovno ter nižjo glasbeno šolo za citre in klavir. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. In tako se je že v svojih rosnih letih glasbi zapisala za vedno.
»V Mariji Reki sem se že zelo zgodaj srečala z domačimi vižami in napevi in tudi zaradi njih sem še danes tesno povezana s tem krajem. Bila sem tudi pobudnica ustanovitve in prva predsednica tamkajšnjega kulturnega društva ter voditeljica skupine ljudskih pevcev,« se spominja glasbenica, ki je bila tudi gonilna sila kulturne prireditve Pod Reško planino veselo živimo. Leta 1968 je nastopila v oddajah Veseli tobogan in Prvi aplavz, kar sedem let pa je vodila radijsko oddajo z ljudsko glasbo Pojemo in godemo na radiu Goldi v Preboldu.
Uredimo in pospravimo domačo knjižnico
Prosti časmarec '20Ljudje Starejši Dom
Pravijo, da tiskane knjige nimajo več prave prihodnosti in bomo v prihodnje brali le digitalno. A obiski knjižnih sejmov doma in po svetu tega še ne kažejo in večina se s tem gotovo ne strinja. Doma imamo najbrž kar veliko knjig, ki smo jih postopoma kupovali, odvisno od tega, kako strastni bralci smo, nekaj smo jih tudi podedovali. Pred desetletji so knjige kupovali tudi na zalogo. Bolj kot zdaj so bile priljubljene knjižne zbirke, ki so žal mnogokrat le polnile police in dajale vtis kultiviranosti. Knjigam je bilo dejansko prilagojeno tudi pohištvo v dnevni sobi. Delno odprte omare čez vso steno do stropa so bile nekaj običajnega, knjige so bile na vidnem mestu. Pohištvo je zavzelo velik del dnevne sobe, ki je bila zaradi takih omar videti natrpana in manjša.
-
Vandramo po Sloveniji
Krim (1108 m) je najvišja gora v okolici Ljubljane. Na njeni južni strani ji ta plečata gora visoko in mogočno dviguje obzorje. V primerjavi s severno alpsko veduto, ki je siva in nazobčana, sta Krim in njegova hribovita spremljava lepo zaobljena in kopasta. Mogočnost je izrazitejša zaradi globine nizkega in pogosto megličastega Barja. Mogočen se kaže torej zaradi našega globinskega pogleda čez Barje, a daje tudi vtis, da se nebo, kadar se pripravlja na slabše vreme, prav nad njim najprej odene v oblake. Tako je Krim že od pamtiveka ljubljanski vremenski prerok.
-
Dih pomladi
Na belem prtu, nadprtu, prtičkih ali zavesah cvetijo ljubke rožice, ki naznanjajo prihod pomladi.
Risbe cvetov s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo na želeno velikost. Sestavimo jih v poljuben vzorec in ga prerišemo na svileni papir. Vzorec na prt prenesemo tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine in ga skrbno prerišemo z dobro ošiljenim svinčnikom.
Za vezenje potrebujemo prejice v dveh zelenih in petih rdečih barvnih odtenkih. Vezemo z dvema ali tremi nitkami deljive prejice. Stebla in žile na listih vezemo s stebelnim vbodom, cvetne lističe s polnim vbodom, cvetne prašnike pa s ploščatim vbodom.
-
Ne le zaradi mednarodnega dneva žensk, ampak tudi zato, ker imamo pri nas igralke, ki so zaznamovale slovensko gledališko, filmsko in televizijsko sceno s tako imenovanimi močnimi ženskami vlogami, ki zahtevajo veliko iskanja, študija, posluha, smo se odločili, da predstavimo Bernardo Oman, njena razmišljanja o takih vlogah in gibanju #Me Too, ustvarjalnosti in povezovanju žensk v gledališkem in filmskem svetu, ki pri nas še ni zaživelo.
Čeprav se je rodila v Novem mestu, je otroštvo in mladost preživela na Gorenjskem. »Bilo je lepo, razigrano in svobodno. Zelo veliko sem bila zunaj, imeli smo veliko hišo z vrtom. V bližini je bil park, jer smo se otroci pogosto igrali.« Idiličnost pa so »motili« izjemno strogi starši. Menila sta, da jo bosta s strogostjo obvarovala pred grdim in slabim, tudi njunega nasveta, naj se odloči za varen poklic ekonomistke, ni zmogla zavrniti. »Toda v srednji šoli sem obiskovala dramski krožek in povabili so me v amatersko skupino v Prešernovem gledališču Kranj, kjer sem spoznala kolege, ki so se odločili za opravljanje sprejemnih izpitov na igralski akademiji (AGRFT), posnemala sem jih in izpit opravila v prvem preizkusu. Starša sta nasprotovala moji odločitvi, ker jim poklic igralke ni bil všeč, skrbela ju je finančna plat igralskega poklica, ker nismo bili bogati. Toda pridobila sem Titovo štipendijo, s katero sem se lahko preživljala med študijem.«
-
Ali ste vedeli, da je fotografija obstajala pred izumom fotoaparata? Fotoaparat se je v skoraj 200 letih iz navadne škatle z zamegljenimi fotografskimi odtisi prelevil v visokotehnološke mini računalnike, ki jih danes najdemo celo v svojih prenosnih telefonih.
Osnovna zasnova fotografije obstaja že od 5. stoletja pr. n. št., a dokler ni okoli leta 1030 arabski znanstvenik razvil zasnove »camera obscura«, se ta umetnost ni razvijala.
Tudi takrat kamera še ni snemala slik, ampak jih je projicirala na drugo površino. »Camera obscura« v latinščini pomeni temna soba in opisuje naravni optični fenomen, kjer v temen prostor skozi luknjico vstopa svetloba. Ker svetloba potuje v ravnih črtah, na drugem koncu prostora nastane obrnjena slika predmeta. Okoli leta 1500 je »camero obscuro« opisal tudi Leonardo da Vinci in jo primerjal s človeškim očesom.
Daljši vozniški staž ni garancija za dobro vožnjo
Skoraj 300 voznikov se je lani v desetih slovenskih krajih preizkusilo v vožnji na simulatorju varne vožnje DRAJV. Na testiranju, ki so ga pripravili v zavarovalnici Triglav, se je pokazalo, da tako tisti z daljšim vozniškim stažem kot tudi mladi vozniki pri vožnji sicer prepoznajo nevarno situacijo v prometu, vendar pa se nanjo ne odzovejo ustrezno oziroma se jim zaradi prevelike hitrosti ne uspe izogniti trku.
Med drugim so testirali, kako se vozniki odzovejo na napake drugih udeležencev v prometu, kako se znajdejo v križiščih in kaj storijo, če jim pred avtomobil nenadoma skoči otrok. Nevarno situacijo so najpogosteje spregledali vozniki, stari od 55 do 64 let, kar 68 odstotkov voznikov, starih več kot 65 let, pa je nevarno situacijo sicer zaznalo, a nanjo niso reagirali.
-
V sredo, 29. aprila 2020 (4 dni)
Vstopna mesta: Celje, Trojane, Ljubljana in ob poti (Grosuplje, Ivančna Gorica, Novo mesto in Metlika)
Prvi dan: Odhod avtobusa ob 6. uri izpred dvorane Zlatorog v Celju, v Ljubljani na Dolgem mostu ob 7. uri. Vožnja čez mejni prehod Metlika in po avtocesti v Dalmacijo. Postanek v Makarski, nato bomo nadaljevali pot do hotela v Drveniku, kjer nas čaka pijača dobrodošlice. Popoldne prosto za sprehod ob morju …