Gospodinje, ki so v začetku šestdesetih let kupile pralni stroj, so najbrž malo v šali in precej zares pomislile, da je to največji izum stoletja, saj je bilo konec težkega pranja na roke. Pralni stroj je nepogrešljiv, a žal še vedno najpogosteje v kopalnici, in kadar je stanovanje manjše, celo v kuhinji. Bolje bi bilo, če bi imeli pralni in morda tudi sušilni stroj v posebnem prostoru, v pralnici. Tam bi imeli tudi korito za ročno pranje, tam bi shranjevali pralna sredstva ter imeli več košev za razvrščanje umazanega perila.

Jesen v gozdu je zelo barvita in tako vzdušje si lahko pričaramo tudi v domačem okolju. Ljubitelji cvetja, ki uživamo na ocvetličenih terasah in balkonih, si želimo, da bi bile urejene vse leto. Oktober je najprimernejši za zamenjavo balkonskega cvetja z rastlinami, ki so najlepše prav v jesenskih mesecih.

Mešana zasaditev: kombinacija ciklame, trave, viseče mačehe in zelja. Zelje je lahko lepo okrasno dopolnilo cvetlične zasaditve. Ker je trpežno in ni občutljivo za nizke temperature, je njegova lepota dolgotrajna. Oblika narezanih in postavljenih listov spominja na cvet vrtnice. Ko bodo noči hladne, bo sredica le še intenzivnejše obarvana. Najpogosteje najdemo okrasno zelje v beli, rdeči ali rožnati barvi. Brez krizantem ali vsesvetnic si jesenski čas težko predstavljam, saj je to najbolj prodajana rastlina. Uporabna je kot rezano cvetje za šopke ali kot lončnica za samostojno postavitev. Njeno dolgotrajno cvetenje naj vas prepriča, da jo postavite v okrasne posode pri hišnem vhodu.

Vandramo po Sloveniji

Takšno je ustno izročilo vaščanov iz vasi Gropada: So sosedje Kraševci pasli tudi na naši gmajni, in če so šli na sejem v Bazovici, so radi zavili z bazoviške ceste tudi proti naši vasi in se ustavili v križišču, kjer so se cepile ceste v Bazovico, Gropado in Orlek pri Sežani. Na cepišču je rasel mogočen hrast, ki je imel zdravilne moči. Da je res zdrav in svet, smo ugotovili mi.

Hrast danes stoji sicer na naši strani državne meje, vendar je do njega najlaže in tudi najbolj zanimivo priti z italijanske strani, iz Gropade. Do te slovenske vasi se pripeljete s ceste Opčine–Bazovica, tako da v vasi Padriče (Padriciano) zavijete levo. Po enem kilometru ste že v Gropadi. Peljete skozi vas, kjer na desno vodi cesta k bližnji državni meji. Pred njo parkirate, se peš podate na slovensko stran in se po dobrem kilometru znajdete na sečišču starih cest, ki peljejo v Bazovico, Sežano in Orlek. Hrast stoji točno na sečišču in že spada v Živi muzej Krasa, katerega sestavni del je Gropajska gmajna. Do njega pridete tudi po daljši stari cesti, ki je iz Sežane peljala v Bazovico, dolgi okoli dve uri hoda.

Branja časopisov in revij na računalniku ali pametnem telefonu smo se že dobro navadili. Vse bolj priljubljene pa postajajo tudi elektronske knjige. Med drugim zato, ker si bralci e-knjige lahko izposodijo kadar koli, ne da bi zapustili stanovanje, in ker si pri branju prilagodijo velikost črk in osvetlitev zaslona, ki je očem prijazen, kot jim najbolj ustreza.

Dobro je zaživel tudi sistem za izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku Biblos, ki ga je pred šestimi leti zasnovala založba Beletrina skupaj s slovenskimi splošnimi knjižnicami. Vanj je vključenih 61 knjižnic, 145 založnikov ter več kot 17.000 uporabnikov. Biblos lahko uporablja vsak, ki izpolnjuje tri osnovne pogoje: biti mora član ene izmed slovenskih splošnih knjižnic, imeti mora dostop do svetovnega spleta ter ustrezno elektronsko napravo.

Slikar

Nova razstava v uredništvu Vzajemnosti je nekaj posebnega, saj so na ogled rezbarije v lesu zakoncev Šmid iz Ljubljane. Najprej je začela rezbariti Olga, sčasoma se ji je pridružil mož Alojz. V lesu upodabljata najrazličnejše motive, od tradicionalnih, ki jih povzameta po starih slikah, do sodobnejših. Svojo spretnost sta do potankosti izpopolnila in pridobila tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo. Olga je šele druga ženska v Sloveniji, ki je dobila certifikat za mojstrico rezbarjenja.

Rogla vabi z neokrnjeno naravo in raznoliko turistično ponudbo vse člane družine, od najmlajših do najstarejših. To jesen je bogatejša še za doživljajsko pot, ki sprehajalce popelje visoko med krošnje, od koder se odpirajo razgledi, kot jih vidijo ptice.   

Najvišja točka poti, ki je dolga 1.043 m, je lesen razgledni stolp. Obiskovalec se po njem spiralno dviga do višine 37 m, ob tem pa se odpirajo osupljivi 360-stopinjski pogledi. Ob lepem vremenu se vidi od Triglava do Učke, od Snežnika do Panonske nižine. Okoli stolpa se 20 m nad gozdnimi tlemi   krožna pot pne ravno med šumečimi vrhovi smrek. Na poti so adrenalinske postaje, kot je strašno navidezno brezno, ki je seveda popolnoma varno. Doživetje narave ima tudi poučno plat, saj se ob poti vrstijo panoji, ki zanimivo pripovedujejo o kamninah...

Za jesensko vreme izberite tak par čevljev, ki ga res potrebujete in ste za kakovostno izdelavo in material pripravljeni nameniti nekaj več denarja. Če veste, kakšen model zaradi oblike stopala in višine pete vam najbolj pristaja, v kakšni kombinaciji z oblačili ga boste nosili, kateri slog oblačenja vam ustreza in za kakšno vreme boste izbrani par nosili, nakup ne bo zgrešen.

 Jesensko-zimska kolekcija čevljev ostaja v klasičnih temnih odtenkih z nekaj nevtralnimi rjavimi in za poudarek rdečimi odtenki.

Grobovi so izpostavljeni vremenskim pojavom in različni umazaniji, in če jih redno ne vzdržujemo, nastanejo poškodbe na nagrobniku. Kamnoseki zato priporočajo, da vsaj trikrat ali štirikrat letno očistimo površino kamna, da odstranimo blato, ptičje iztrebke, ostanke peska …

Odpadlo listje, sploh mokro, na kamnu pušča madeže, zato ga je dobro sproti odstranjevati. Na nov nagrobnik nanesemo impregnacijsko zaščitno sredstvo. To bo preprečilo vdor umazanije v kamen in tudi čiščenje bo lažje. Vsakih pet let nagrobnik temeljito očistimo in ponovno nanesemo sloj impregnacije.