Dobre stare viže

Začetek glasbene poti Darka Atelška sega v čas po letu 1965, ko je na klarinet igral v ljubljanski poštarski godbi na pihala, igrali so na koncertih pa na pogrebih na Žalah in za 1. maj. Preživljal pa se je tudi s poučevanjem. Kmalu ga je zamikala še klavirska harmonika in tako se je pridružil ansamblu Veseli Drenovci. Bil je to kvintet in pevski kvartet, saj jih je na odru stalo kar devet.

Od kod ime Veseli Drenovci? Onkraj njihove domačije v skalnati rebri rastejo drenova drevesa. Tam sta si v mladih letih z bratom Ferdinandom med pašo postavila leseno hiško, v kateri sta pogosto igrala na ročno izdelane piščali ter sanjala, da bosta nekoč zaigrala tudi na čisto prava glasbila. S trdno, z drenovo voljo, pravita, so se jima želje tudi uresničile.

Park vojaške zgodovine Pivka se lahko pohvali z enim najzanimivejših muzejev v državi, v maju pa pripravljajo tudi vodeni pohod po tamkajšnji krožni poti vojaške zgodovine.

Na poti proti Ilirski Bistrici in morju ob cesti pri Pivki ni mogoče prezreti mogočnega poslopja na levi strani. V njem je urejeno muzejsko turistično središče, ki obiskovalcem ponuja edinstven vpogled v bogato vojaškozgodovinsko dediščino Slovenije s posebnim poudarkom na vojni za obrambo samostojnosti leta 1991. Zbirko tankov, topov in oklepnih vozil dopolnjuje več razstav, največ zanimanja pa vzbujata podmornica P-913 Zeta, ki si jo je mogoče ogledati tudi znotraj, ter nemška vojaška parna lokomotiva 33-110, ki je največji in najtežji eksponat v parku. V objektu je tudi zelo dobro založena muzejska trgovinica.

Piše se leto 1702. Bregovi lene reke Neve so eno samo gradbišče. Na močvirnem Zajčjem otoku mrgoli mrčesa po prvi pomladni odjugi. V mogočni brunarici je živahno, na veliki leseni mizi se razprostirajo plahte, papirnati načrti mojstra iz Italije, nad njimi pa se sklanjata Bartolomeo Francesco Rastrelli, italijanski arhitekt, in njegovo veličastvo Peter I. Veliki. Ta snuje postavitev morskega okna v svet materi Rusiji po vzgledu renesančnih mest tedanje Evrope. Tu je danes Petropavlovska trdnjava, kjer stoji katedrala z najvišjim pravoslavnim zvonikom na svetu in kjer so pokopani vsi ruski carji. Od tod vsak dan salve iz dvanajstih topov naznanijo poldan.

Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga v kozarce, napolnjene z vodo, v hlevski gnoj, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Učinkovito je tudi varstvo z entomopatogenimi ogorčicami. Zmešamo jih z vodo in s to mešanico zalijemo gredice. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Teknejo tudi ježu, krtu in drugim naravnim sovražnikom. 

Zemljo redno rahljamo in tako uničujemo njegove rove. To je najbolje narediti dan ali dva po dežju, ko je najlažje okopavati in rahljati. Gredico okopljemo tudi po obilnem zalivanju. Na vrtu lahko poiščemo tudi gnezda in jih polijemo z vrelo vodo. Nekateri zlivajo v rove tudi milnico. Škoduje mu tudi vratičev pripravek, odganja ga močen vonj limone, ribjega olja in zelišč, ki jih potiskamo v rove. Ujame se lahko tudi v kozarce za vlaganje, ki jih boste postavili po vrtu in zakopali v višini tal.

Redko srečamo človeka, ki je več desetletij na videz isti. Prav tak je legendarni fotograf Stane Jerko, ki je prepoznal najlepše Slovenke in jim utrl pot v svet manekenstva. Pokončne drže, bistrega duha, prijatelji ga opisujejo kot vedrega, energičnega in iskrivega človeka, ki je znal ujeti s fotografskim objektivom 'nekaj več'. Specializiral se je za modno fotografijo, ki jo je skozi čas izpopolnil do vrhuncev. Za svoj več kot polstoletni opus je prejel številna priznanja, morda najpomembnejše pa je, da lahko pri osemdesetih reče: »Življenje je bilo v mojem primeru lepo.«

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Na Cvingerju nad Virom pri Stični je bila v železni dobi največja utrjena naselbina ali gradišče na ozemlju Slovenije. Več kot 2 kilometra dolgo, 3 metre široko in vsaj 4 metre visoko obzidje je ograjevalo skoraj 20 hektarjev veliko površino. Obzidje so v celotnem obsegu zgradili naenkrat že na začetku poselitve, in sicer v 8. stoletju pr. n. št., in ga do zatona naselbine v 1. stoletju pr. n. št. večkrat obnovili in dogradili.

Gradnja utrjenega mesta je bila plod načrtovanja kompleksne in številčne skupnosti, ki je tako veliko delo lahko izvedla in gradišče nato po potrebi tudi branila. Prebivalci Cvingerja so svoje umrle pokopavali pod zemljenimi družinskimi grobnimi gomilami, ki so jih nasipavali ob poteh do gradišča. Grobne gomile so bile pomemben izraz identitete, saj so bile vez s predniki in začetniki rodov. Prišleke so opozarjale, da so prispeli na območje močne skupnosti s pravico do ozemlja, utemeljeno s tradicijo in slavnimi predniki.                                                                                                                          

KULTURNI VEČER

Praznovanje na Rožniku

V ljubljanski Rožni dolini imajo Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD, ust. 1905.), ki skrbi za svojo okolico in kulturno dediščino. Že nekaj let se spominjajo rojstnega dne  Ivana Cankarja, saj je živel na Rožniku sedem let, zato prirejajo na dvorišču tamkajšnje gostilne spominsko proslavo in izberejo vedno novo zanimivo povezovalno tematsko nit. Ker je na Rožniku nekaj časa živel tudi Oton Župančič in ker bo letos minilo 70 let od njegove smrti, bodo na letošnji 10. maj povezali oba velika ustvarjalca.