GREMO NA IZLET

V soboto, 14. septembra 2019

 Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Kranj, Škofja Loka, Novo mesto in Nova Gorica, mogoči vstopi ob poti. 

Odhod avtobusa z Dolgega mosta v Ljubljani ob 7. uri. Vožnja po avtocesti mimo Celja, Maribora in Murske Sobote (mogoči vstopi ob poti) do vasi Renkovci pri Turnišču v Prekmurju. Tam si bomo ogledali pridelavo paradižnika Lušt. Po ogledu bo na vrsti pokušnja več vrst njihovega paradižnika. Nekaj ga boste dobili za domov, lahko pa ga boste tudi kupili.

Nemčija je dovolj velika, da v njej vedno najdem kaj zanimivega. Tudi takrat, kadar sem namenjen na drugi konec Evrope in jo samo prečkam. Med zadnjim potovanjem sem za postanek izbral Ulm, srednje veliko mesto na skrajnem zahodu Bavarske. Mesto je bilo nekoč razdeljeno na Ulm in Novi Ulm, a številni mostovi na Donavi so ju povezali v neločljivo celoto.

Za več kot pol Ljubljane veliko mesto je najlepše spoznavati peš. Potepanja med ozkimi ulicami in vodnimi kanali, ob katerih vzbujajo pozornost bela pročelja s slikovitimi lesenimi tramovi, se ne morete naveličati. Za začetek si velja ogledati mestno hišo s poslikanim renesančnim pročeljem, ki spominja na to, da je mesto povezano s trgovanjem po reki Donavi. Plovna pot še danes poteka vse do Beograda. Na mestni hiši vzbuja pozornost astrološka ura iz leta 1581, ki je prava mojstrovina srednjeveških urarjev.

Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.

Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.

Ljubka čipkasta jopica s širokimi rokavi kot pri kimonu nas bo spremljala v vsakem letnem času.

 Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 oz. 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 350 (350 oz. 400) g bombažne preje v poljubni barvi; kvačko št. 6.

Luknjičasti vzorec: nasnutek je deljiv z 10 + 1 + 1 verižna petlja za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo z označenim številom verižnih petelj, ki nadomestijo prvo petljo. Vzorec začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 5. vrste, nato ponavljamo od 2. do 5. vrste.

Zdravilna zelišča, začimbe in dišavnice lahko v lonce sadimo vse leto. Prepričana sem, da je njihova uporaba tako vsestranska, da jo potrebuje vsaka terasa, balkon ali dom. V poletnem času nas bodo s svojim vonjem razvajale in sproščale. Poživljajoč hladen napitek iz citronske verbene, melise ali mete ne vsebuje sladkorja in škodljivih kalorij. Ali ste si že kdaj privoščili dišečo zeliščno kopel?

Tudi med cvetočimi enoletnicami na gredi se dišavnice in začimbe zelo dobro znajdejo. Poleg tega, da številne med njimi odganjajo nadležen mrčes, so še zelo dekorativne. Kot na primer pisanolistni žajbelj Salvia officinalis 'Goldblat'. Nežni svetlo zeleni listi, obrobljeni z rumeno, so nevsiljiva popestritev med modro cvetočo salvijo in rdečo begonijo. Z zasaditvijo pa smo pravzaprav ustvarili na vrtu malo priročno lekarno. Prav gotovo se bomo spomnili nanjo, ko nas bo bolelo grlo. Pisanolistne sorte žajblja namreč vsebujejo zdravilne učinkovine.

Marsikateri poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot »one man band« je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas je zanimiva, zato predstavljamo nekaj pomembnih postaj na njegovi dolgi glasbeni poti, ki traja še danes.

Poskusimo zavandrati v Suho krajino, deželico, v kateri vsa voda gine v tla. In vendar je njeno površje zeleno, košnja pa poleti obilna. Požrešna trohnoba mori les v gozdovih, ki po snegolomu in žledu ostajajo v glavnem nepospravljeni. Tu ima kaj pokljati pod tacami splašenih živali, hm, tudi medveda. Da je to suha dežela? Tudi domačini bi se radi otresli svojega poimenovanja, po katerem Suha krajina kakor da označuje nekaj manj prijetnega, manj imenitnega.

Treba se je torej zapeljati v dolino zgornje Krke, pri Zagradcu prečkati reko, dolenjsko lepotico, kreniti nekoliko navkreber proti Ambrusu. Najvišji hrib in širno razgledišče nad Suho krajino je Korinjski hrib, ki je tik nad vasicama Mali in Veliki Korinj. Za pregleden dostop skrbi dobra prometna signalizacija. Korinjski hrib (731 m) je na redko prepreden s starimi zidovi manjših stavb, vodnih zbiralnikov, ki izdajajo, da so tu nekoč živeli ljudje. Za njimi so ostali temelji zgodnjekrščanske cerkve iz 6. stoletja.

Mesec junij je zelo ugoden za razvoj rastlinskih bolezni. Če ukrepamo pravočasno in pravilno, ohranimo zdrav domači pridelek, v nasprotnem primeru lahko ostanemo brez pridelka paradižnika, zelo ogrožen je tudi pridelek krompirja. Proti boleznim ukrepamo s čajem ali drugimi pripravki, ki jih lahko pripravimo sami ali kupimo v trgovini.

Odpornost rastlin proti boleznim je treba začeti krepiti že junija in nadaljevati vse poletje. Iz rastlin lahko naredimo domače čaje in z njimi redno škropimo rastline. Čaj naredimo na tak način, kot ga pripravimo za osebno uporabo. Eno pest zelišča damo v liter vode. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo vsaj 15 minut. Pustimo stati vsaj tako dolgo, da se ohladi, in nato odcedimo. Z ohlajeno tekočino poškropimo rastline.