Za ureditev balkona, terase ali površin ob hiši je pomembna odločitev o vrsti tlaka. Zunanje talne obloge izbiramo glede na videz, potrebe in življenjski slog, izpostavljenost vremenu in verjetno tudi glede na stroške. Tlakovane površine ob stanovanjski hiši morajo biti izbrane skladno s hišo tako po obsegu kot po videzu materialov. Pomembni so celosten videz stavbe in njen slog ter ureditev vrta. Če imamo radi bogato obraščen in pisan vrt, naj ne bo enako pisan tudi tlak okoli hiše. Bolje je izbrati nevtralne, nevpadljive površine in prepustiti govorico zelenju.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Novo mesto je v starejši železni dobi (8. do 4. stoletje pred našim štetjem) predstavljalo enega največjih centrov srednje Evrope. Med najpomembnejše najdbe časa, ko se v Sredozemlju izoblikujeta evropska civilizacija in kultura, spadajo bronaste figuralno okrašene situle. Prav od tu zdaj izvira šestnajst bronastih situl, od tega je devet okrašenih. Zato lahko po izrednih umetniških stvaritvah železne dobe Novo mesto poimenujemo mesto situl.

Bogata in živopisna situlska pripoved dopolnjuje naše vedenje o življenju socialno močno razslojene prazgodovinske družbe, saj v tem času ne poznamo pisave. Vrhnji sloj, elito tega časa, so predstavljali imenitni posamezniki, ki so v svojih rokah združevali politično, vojaško, ekonomsko, duhovno in socialno moč. Bogato okrašene bronaste situle so uporabljali kot prestižno namizno in protokolarno posodje. Iz njih so gostom na praznovanjih stregli dragocena opojna vina.

DOBRE STARE VIŽE

Ansambel Maksa Kumra je bil med tistimi, ki so leta 1969 nastopili na prvem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, najstarejši prireditvi te vrste pri nas. Na tem glasbenem srečanju so Kumrovi godci prejeli nagrado za najboljšo instrumentalno skladbo in izvedbo. Začetek glasbene poti ansambla je bil tako zelo spodbuden, nadaljnje delo pa je prineslo kar nekaj še danes odmevnih skladb, kot so Cvetni maj, Odhajam na vrhe, V prazničnem jutru, Eno rož'co ljubim, Na kožuhanju in Poletni večer.

GREMO NA IZLET

V soboto, 24. avgusta 2019

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Novo mesto, Celje in Nova Gorica

Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bo ob 7. uri, na poti po Gorenjski so mogoči vstopi. Peljali se bomo skozi karavanški predor in naprej po avtocesti do Gmünda. Potem bomo nadaljevali po alpski panoramski cesti po dolini reke Malte  do 199 metrov visokega jezu in panoramske ploščadi na nadmorski višini 1.933 metrov, s katere je čudovit pogled na jez in visokogorsko akumulacijsko jezero. Vrnili se bomo v  Gmünd in se zapeljali do Millstattskega jezera.

Lani je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, ki jo je vsa Evropa počastila s številnimi spominskimi prireditvami. Zelo se je povečalo zanimanje za obiske krajev, kjer je potekala frontna linija in kamor je dve leti kasneje zarezala Rapalska pogodba.

Ker je frontna linija potekala tudi prek krajev današnje Slovenije, lahko tudi po celem stoletju še vedno naletimo na konkretne ostanke bitk. Za nas je imel konec prve svetovne vojne poleg grozljive izgube tisočih človeških življenj še dodatne hude posledice: Rapalsko pogodbo in z njo izgubo precejšnjega dela ozemlja.

Letošnje spomladansko vreme res ni od muh. Nenehno pada, vremenoslovci imajo vedno prav, pa če se jezimo ali pa smo veseli. Zemlja je mokra, posledično vrtnine počasi propadajo. Že naši predniki so vedeli, kako veliko škodo lahko naredi pretirano deževje, in so to izrazili s pregovorom: Suša vzame en pridelek, moča pa dva.  

Toplota, ki je še februarja dajala veselje vsemu življu, je kasneje zatajila. Sonce pa ne more in ne more dovolj ogreti zemlje, da bi rastline na vrtu hitro rasle in pospešeno črpale odvečno vodo iz tal, saj vlaga zdaj nikakor ne koristi. Na okrasnem vrtu moramo travo redno kositi, saj bo v nasprotnem primeru zaradi prevelike vlage preprosto zgnila. Če imamo na gredah še zastirko kot zaščito proti ptičem, jo umaknimo, da bo odvečna vlaga izhlapela in se bo zemlja vsaj malo osušila, vrtnine pa zadihale.

Imamo prometne zakone. Imamo predpisane brutalno visoke kazni: za neupoštevanje varnostne razdalje je od 300 do 500 evrov in odvzem 3 do 5 točk. A se na to vsi požvižgajo, saj je nadzor nad izvajanjem zakonov slab. Prometna policija dogajanja ne nadzoruje. Voznik, ki zgledno spoštuje predpise, spravlja v nevarnost sebe in svoje potnike. Celo v predorih je tako, čeprav je tam zapovedan še posebno strog režim hitrosti in varnostne razdalje.

Na avtocesti je z zakonom predpisana najmanjša varnostna razdalja. Ta naj bi pri normalni hitrosti vožnje ustrezala razdalji, ki jo vaše vozilo prepelje v času 2 SEKUND. Torej dovolj počasi izgovorite številki 21, 22 in opazujte ograjo ob cesti ter si skušajte ustvariti vtis o prevoženi razdalji. Pri 100 km/h je to 55 metrov; pri 130 km/h je to 72 metrov. Koliko metrov je to v naravi? Pri hitrosti 100 km/h bi lahko v minimalno varnostno razdaljo 55 metrov stlačili kar tri tovornjake vlačilce, »šleperje«.