FESTIVALI

Ljubljana Festival

Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto.

Zgodbe nekaterih so naravnost filmske

Slovenija ni le dežela naravnih lepot, gradov in cerkva, temveč tudi v svetovnem merilu pomembnih mostov. Še več, na področju gradnje mostov je nastalo tako bogastvo, da bi se z njim upravičeno ponašali še veliko večji narodi. Tako trdi Gorazd Humar, ki se z zgodovino gradbeništva ukvarja že več desetletij in o tem redno predava tako na ljubljanski kot mariborski fakulteti za gradbeništvo, o mostovih pa je izdal že več izjemnih knjig. Poleg tega je pronicljiv opazovalec z občutkom za posebnosti, po katerih se most razlikuje od več tisoč na pogled enakih ali podobnih mostov po svetu. Z njegovo pomočjo smo spoznavali zanimive zgodbe mostov iz različnih zgodovinskih obdobij in odkrivali tehnološke zmožnosti, ki so njihovo gradnjo omogočile.  

Tisti, ki imate možnost, lahko poleti uživate na domačem vrtu ob prijetnem druženju ali počitku. Potrebujete le še udobne stole, primerno mizo in senco. Za tiste, ki imate radi piknike, pa ne sme manjkati praktičen žar. 

Izberemo vrtno pohištvo, ki ustreza našim navadam in žepu. Odločamo se glede na potrebe, ki jih imamo, saj vsak sam najbolje ve, ali mu bolj ustreza jedilna miza s stoli, morda klop ali pa fotelji, ob katerih je nizka miza, in je komplet namenjen bolj počitku in kramljanju kot pa obedovanju. Če smo izbrali nizke fotelje, potem nima smisla kupovati visoke jedilne vrtne mize, saj nimamo primerno visokih jedilnih stolov. Ti so lahko zložljivi, da jih lažje pospravimo.

Metuljev ples

Lahkoten ples metuljev in kačjih pastirjev nam bo tudi v najturobnejših dneh narisal nasmeh na obrazu.

Vzorec dopolnjujeta šopka cvetja. Motivi so primerni za vezenje na zavesah in ožjih namiznih prtih.

Vse motive s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 50 odstotkov oziroma po želji. Prerišemo jih na svileni papir, tako kot prikazuje slika, oziroma vzorec oblikujemo po lastnem okusu.

Fino belo platno položimo na trdo in gladko podlago. Nanj položimo svileni papir z narisom. Vmes vložimo kopirni papir za tkanine. Ob straneh papir in blago pripnemo z risalnimi žebljički, da se med prerisovanjem ne bi premikala. Z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec.

Kranjčan Rajko Bogataj je kot geometer spoznaval naravne lepote svoje dežele. Ljubezen do narave je nato prenesel na likovna dela. Zlasti pri srcu so mu drevesa, ali posamezna ali gozdovi, ki so pogosto njegov slikarski motiv.

S slikarstvom se je začel intenzivnejše ukvarjati šele, ko se je leta 1996 upokojil. Udeležil se je delavnice na kranjski univerzi za tretje življenjsko obdobje, potem pa se je včlanil v Društvo likovnikov Ljubljana, kjer je bil štiri leta tudi predsednik. Lani se je na prigovarjanje slikarskih kolegov odločil, da ustanovi Kulturno društvo likovnikov Kranj, ki ima sedež kar v njegovem ateljeju. Namenjeno je ljubiteljem vizualne umetnosti in v slabem letu ima že 16 članov.

Vandramo po Sloveniji

To bo pot k ozvezdju Oriona. Brez skrbi, nihče vas ne vabi na pot v vesolje, le k njegovemu odrazu na Zemlji. Potovanje po dolini 18 km dolge reke Gračnice lahko začnete iz Rimskih Toplic, kjer se najprej peljete čez Savinjo v vas Globoko, tam pa zavijete na desno. Po manj kot kilometru pri kažipotu za Jurklošter zapeljete levo v dolino, čez prag skrivnostnega sveta Kozjanskega. Tu vas v teh vročih dneh čaka v globokih gozdovih in bistrih vodah veliko svežine.

Reka Gračnica se globoko zajeda v Kozjansko. Njena tesna dolina prečka zatišni, od gospodarskega razvoja odrinjen kozjanski svet v smeri vzhod-zahod. V posameznih zgodovinskih časih se je po dolini pretakal dinamičen promet, saj so vojaki, trgovci in romarji skoznjo utrli prehod med stisnjenimi nagrbančenimi posavskimi hribi, s katerimi so, kaže, imele gorotvorne sile posebno veselje, ki je vztrajalo stotine milijonov let. Posavske zemeljske gube so v svojih kamninskih plasteh izbočene (antiklinale) ali kotanjasto usločene (sinklinale).

Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega kratkega letovanja v Trogirju, kjer se je družilo približno 400 bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in to že petnajstič zapored. Veliko je bilo znanih obrazov, nekatere zveste sopotnike smo pogrešali, z veseljem pa smo pozdravili tiste, ki so se nam pridružili prvič. Vreme nam je bilo naklonjeno, da je vse teklo, kot je treba, pa je poskrbela ekipa Turistične agencije Kompas.

Tamburaši ter plesalke in plesalci KUD Ante Zaninović iz Kaštela so nam na terasi hotelskega kompleksa Medena pripravili lepo dobrodošlico. Odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež sta pozdravila udeležence in jim zaželela, da bi se čim boljše imeli. 

Poletje je idealen čas za daljše pohode, zato tokrat predstavljamo Jakobovo pot ali slovenski camino. Od slovitega španskega camina, ki ga je prehodilo tudi veliko naših bralcev, se razlikuje po tem, da hodimo po domačem ozemlju, po bolj ali manj znanih poteh in po etapah. In če je utrujenost prevelika, je vrnitev domov enostavna.

Tudi med Slovenci zelo priljubljena Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela. Cerkev stoji v Galiciji na severozahodu Španije in je bila poleg Rima in Jeruzalema nekdaj največje krščansko romarsko svetišče. Slovenska Jakobova pot ima tri veje, speljana je prek dvajsetih. Popotnike vodijo oznake rumene barve z vrisano školjko, kolesarska pot ima v školjki še kolo, v križiščih pa pomagajo izbrati pravo pot smerne table v dveh velikostih z napisom Jakobova pot in s stilno rumeno školjko na modri podlagi in z znakom slovenskega društva prijateljev poti sv. Jakoba ter silhueto romarja s popotno palico.

Veliko smo pisali o škodljivcih na vrtu in njivi. O polžih in njihovem zatiranju že kar nekaj vemo in tudi pripravki z učinkovitim delovanjem so na razpolago. Prvič za čuda tudi v bio preobleki zares učinkuje IRONMAX. Precej večji problem pa je z drugim uničevalcem naših pridelkov. To je bramor. Včasih se samo čudimo, kako hitro uniči grede s pridelki.

 Pogosto bramorja prenesemo na vrt pri gnojenju s hlevskim gnojem, kompostom, rastlinskimi odpadki, ki jih uporabimo za gnojenje, pa tudi z žagovino in oblanci. Zato je bolje, da ne uporabljamo takih gnojilnih sredstev, saj so za bramorja idealno bivališče in mu dajejo hrano, rahla tla pa primeren prostor za njegovo bivališče. Kot gnojilo je primernejše bio organsko gnojilo, na primer Bioorganik v obliki briket, ki je praktično sterilno, saj je izdelano po postopku toplotne obdelave. Torej z njim ne zanesemo bramorja na svoje grede, hkrati pa to ni vaba za bramorja in mu ne omogoča idealnih razmer za razvoj tako kot kompost.