Udobna jopica, pletena v enostavnem vzorcu, je prikupno igriva zaradi domiselnega kombiniranja več odtenkov rumene barve. Deklice in prav tako dečki bodo navdušeni tudi nad jopico v živahnih zelenih, modrih in rdečih barvnih odtenkih. 

Velikosti: 6, 8 in 10 let. Opisi za 8 in 10 let so v oklepajih.

Potrebujemo: 200 (200/250) g oranžno rumene volne, po 150 g svetlo rumene in vaniljevo rumene; pletilke št. 3 in 4; 7 gumbov.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke leve petlje: v vrstah na licu pletemo leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje.

 Vremska dolina, Vreme in Famlje so v javnosti morda manj znani slovenski kraji, zato se domačini posebej potrudijo, da z zanimivimi prireditvami medse povabijo obiskovalce tudi od drugod. Zadnjo soboto v marcu vabijo na tradicionalni pohod po poti svojega rojaka Bogomirja Magajne.

Magajnova krožna pot spada v sklop projekta Slovenska pisateljska pot, posvečena je domačinu Bogomirju Magajni, zdravniku, psihiatru in pisatelju. Idejo zanjo je dala Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica v Planinskem društvu Sežana.

Bogastvo pusta v šegah in maskah je na ilirskobistriškem območju in v Brkinih izjemno. Kaj je vzrok za to, ni popolnoma jasno. Morda skrajni konec slovanskega sveta in še vedno močno prisotna zavest, ko so bili ti kraji pod Italijo, ko se je bilo treba še toliko bolj truditi za ohranitev lastne identitete. Pustovanje je v krajih pod Snežnikom tako močno zakoreninjeno in še živo, da se predpustni čas podaljšuje, sprejemajo nove šege in ponovno uvajajo že opuščene, kot je vleka ploha na Dolnjem Zemonu.

Dobrih 80 let je preteklo od odprtja enega največjih arhitekturnih čudežev na svetu, visečega mostu Golden Gate v San Franciscu. Le nekaj kilometrov od mostu je na otoku sredi morja eden najznamenitejših zaporov na svetu – Alcatraz. Otok pelikanov so ga nekoč poimenovali Španci. A znamenito kalifornijsko mesto ponuja še mnogo več. 

Mesto se razprostira na polotoku med zalivom San Francisco in Pacifiškim oceanom, kjer so nekdaj živeli Indijanci iz plemena Yelamu. Leta 1776 pa je bil tam ustanovljen španski misijon svetega Frančiška Asiškega in Španci so kmalu postavili še vojaško trdnjavo. San Francisco se je začel razvijati leta 1835, ko je Anglež William Richardson začel graditi tudi zunaj obzidja katoliškega misijona. Mesto, ki se je tedaj imenovalo Yerba Buena, je bilo pod mehiško oblastjo, saj se je San Francisco leta 1821 odcepil od Španije in postal del Mehike.

Ogledalo je človeka že od nekdaj privlačilo in nosilo s seboj sporočilo nečesa skrivnostnega. In še vedno ogledalo primemo s spoštovanjem, ker se bojimo sedem let nesreče, če se nam razbije. Kako pa na ogledalo gledamo arhitekti? Pravzaprav tudi kot nekaj magičnega. Ogledalo ima pri oblikovanju prostora veliko moč in lahko pomaga prostor oblikovati, dopolniti podobo, in kar je še posebej zanimivo, prikriti napake in pomanjkljivosti prostora.

Ogledala so bila nekdaj izjemno draga, saj je bila izdelava zapletena in draga, izid pa negotov zaradi pokanja in tudi zaradi nanosa različnih kovin. Pravijo, da si lahko v šestnajstem stoletju za malo večje ogledalo prodal kar hišo. Danes so k sreči ogledala široko dostopna, na voljo v različnih velikostih, v okvirjih ali brez njih. Morda manjkrat uporabimo po meri odrezana ogledala, ki jih lahko nalepimo na pohištvo ali na pripravljeno podlago želene oblike ter se s tem prilagodimo svojim specifičnim potrebam.

Ne bi ponavljal, kako dolgo morsko obalo imamo (46,6 km, ampak od mene niste slišali tega podatka). Na delu istrske obale se prerivajo plaže, soline, lagune, izlivi rek, cestišča, industrija, pristanišča in marine, turistična infrastruktura, sprehajališča in mesta … Vmes pa najdemo celo krajinski in arheološki park, prvega pri Strunjanu, drugega pri Izoli, se pravi nedotaknjeno območje narave in zavarovano zgodovinsko območje.

V prvi pomladi na morje? Zakaj pa ne? Pogledati, kako se z zahoda začne nad Slovenijo jasniti – ali obratno: oblačiti? Vdihati mehek zrak, dišeč po soli? Poiščite jih torej, najprej te strunjanske klife, strme, ponekod navpične stene strunjanskega polotoka, ki padajo naravnost v morje; male, skrite zalivčke, v katerih ste se poleti morda kdaj samotno kopali. Pod klife pridete desno od strunjanskega kopališča, takoj nad vilo Tartini.

Razstava /120. obletnica rojstva Božidarja Jakca

Imenitni slikar Božidar Jakac je prepotoval skoraj ves svet (Evropo, Ameriko in severno Afriko), neprestano risal, fotografiral in posnel tudi več kratkih filmov. Novomeščanom je podaril 828 del, večinoma krajin v tehniki pastela, ki bi jim lahko rekli kar portret pokrajine, saj je v njih iskal in slikal duhovni portret le-te, ne le njene vizualne podobe. Prav krajina v pastelu je Jakca približala najširšemu občinstvu, zato so v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja pripravili razstavo njegovih del z naslovom Podoba in moč krajine. Jakčeva iskrena in globoka navezanost na domačo pokrajino ter rojstni kraj se kaže v številnih motivih, zato bo posebno mesto na razstavi predstavljala ravno podoba Dolenjske. Ogledate si jo lahko do 20. aprila.

Se sprašujete, kako pripraviti vrtna tla brez »štihanja« in težkih naporov? Predlagam, da jih to leto pripravite samo z globokim rahljanjem, saj tako pozitivno vplivate na talne organizme in izboljšate kakovost tal. Ugotovili boste, da bo delo opravljeno 2- do 3-krat hitreje kot v primeru težkega obračanja zemlje. Za enostavno in hitro delo vam bodo hvaležne roke in hrbtenica.

Na domačem vrtu je tla najlažje pripraviti z globokim rahljanjem z različnimi vilami. Na lahkih peščenih tleh delo opravimo takoj, ko se tla primerno osušijo. V osrednji Sloveniji je to lahko že v začetku marca, v višje ležečih predelih nekoliko kasneje. Na obalnem območju je v primeru sončnega vremena delo opravljeno že v februarju. Z delom ne hitimo in vedno počakamo, da so tla primerno suha. Pri globokem rahljanju se zemlja drobi v drobno grudičasto strukturo takrat, ko je primerno suha.

Zaradi bogatega in dolgotrajnega cvetenja so že desetletja najbolj prodajane rastline. Z leti se je izkazalo, da te čudovite lepotice že ob skromni oskrbi obljubljajo največ.

Rod pelargonij obsega več kot 220 sort in izvira iz južne Afrike. Prve naj bi v Evropo, natančneje na Nizozemsko, pripeljali s trgovsko ladjo leta 1609. Čeprav so jih sprva uvrščali v rod Geranium, so botaniki kasneje ustvarili nov rod Pelargonium. Zato jo veliko oboževalcev pozna pod imenom geranija. Številne med njimi so posebne in že po svojem videzu izstopajo.