-
Ne, ob novem letu ni delala nobenih načrtov. Obljubila si je, da jih ne bo. Pa tudi prekmalu je bilo, saj je takrat šele vstopala v neznano življenje. Zdaj pa je že marec, ona pa še vedno ni vedela, kako naj začne to novo obdobje. Že skoraj tri mesece se navaja in res ne ve, kje naj bika zagrabi za roge.
Decembra je imela še dopust in se še ni resno zavedela, da je starega načina dokončno konec; ko je pospravljala svoje reči v službi, je bilo toliko vsega, da ni čutila nič posebnega, ali pa ni vedela, kaj čuti. Potem vse novoletne naglice in prijetni koščki neizogibnega slovesa – pa tudi marsikakšna grenka misel je kanila v tiste vrtoglave dni ... Kar prehitro je prišel januar, ko se je prvič zares zavedela, da v službo ne bo šla nikoli več. No, morda kdaj na obisk. Pa se je hitro spomnila, da v naglici, ki je značilna za njihovo delo, res ni časa za obiske upokojenih sodelavk – nihče ne more pričakovati od zaposlenih, da se bodo lagodno naslonili na mizo in srkali kavo ter poslušali, kako upokojenci ne vedo, kaj bi počeli s sabo ...
Sterilizacija, kastracija – DA ali NE?
Večna vprašanja med lastniki živali ter lastniki in veterinarji v ambulanti so vprašanja o sterilizaciji oziroma kastraciji. Kdaj, zakaj, če sploh, kaj pridobimo, kaj poslabšamo, ali je to naravno ...?
Posega sta ključnega pomena pri reševanju problematike brezdomnih ali zapuščenih živali. Tudi v slovenski zakonodaji je določeno, da je vsak skrbnik psa ali muce dolžan zagotoviti, da ne pride do nezaželenih rojstev. Prav je, da se že prej, preden si omislimo žival, odločimo, ali nameravamo pse in muce razstavljati, vzrejati, ali pa se odgovorno odločimo za kastracijo in sterilizacijo. Oba posega imata številne pozitivne učinke na zdravje naših kosmatincev, česar si seveda vsi najbolj želimo.
Domače melodije so ji pri srcu
Dobre stare viže
Jožica Svete je po rodu Notranjka iz Kamnika pod Krimom, kasneje so se preselili v bližnjo vas, Dolenjo Brezovico pri Preserju. Glasba je bila doma že v družini, pela je v šoli, najprej v zborčku, kasneje tudi na koru. Gospa, ki je igrala na orgle, je pohvalila njen glas in ji namignila, naj poskusi zapeti v oddaji Pokaži, kaj znaš. Nagovarjali so jo tudi drugi pevci pa prijateljice in sošolke ... in se je odločila.
Šla je na Radio Ljubljana, vsa trda od strahu je zapela pred strogo komisijo, a je nalogo dobro opravila, bila je sprejeta in tako je začela peti popevke. V Ljubljani je obiskovala tudi glasbeno šolo, kjer se je šest let učila solo petja pri profesorici Majdi Stoviček.
-
Ko smo gredice pripravili in pognojili, sta na vrsti setev in saditev zelenjadnic. Pri tem upoštevamo pravilno globino setve, razdaljo med rastlinami v vrsti in med vrstami in seveda svetlobo, ki jo potrebujejo vrtnine za kaljenje semena.
Čas sajenja je odvisen od temperature tal, ki je pomembnejša od temperature zraka. Za kaljenje zgodnjih spomladanskih vrtnin, kot so solata, redkvica, bob in grah, je dovolj temperatura 5 °C. Zgodaj spomladi lahko sadimo še spomladanski česen in čebulček. Pri tej temperaturi že lahko kalijo grah, bob in spomladanski česen, kasneje posadimo sadike solate, cvetačo, zelje, brokoli in čebulo, v aprilu lahko že sejemo peteršilj, korenček in blitvo, konec aprila in v maju pa druge zelenjadnice, ki potrebujejo višjo temperaturo.
Naše srečanje v Trogirju je vse bližje
Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,
veseli nas, da se vas je veliko prijavilo na letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo že petnajsto zapovrstjo, in to v letu, ko praznujemo tudi 45 let izhajanja Vzajemnosti. Vse tiste, ki se še niste odločili, prijazno vabimo v veselo družbo, še vedno je na voljo nekaj prostih mest. Odšli bomo v Dalmacijo, točneje v Trogir, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.
Družili in zabavali se bomo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.
Priprava zemlje za pomladansko sajenje
Bliža se čas, ko bo zemlja toliko segreta, da bomo lahko začeli delati na vrtu. Nikar ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja, saj pozeba lahko kaj hitro pride. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo z vrtnarsko kopreno, ki bo ohlajanje zemlje vsaj malo preprečila.
Pozimi je bilo časa na pretek, da smo pregledali svoje zaznamke, ali pa preprosto prebrskamo po spominu, kaj nam je v lanskem letu povzročalo največ težav. Malo pomislimo, ali so se pojavili škodljivci, ki jim nismo bili kos, na primer strune, bramorji, voluharji, polži, ali je zemlja dovolj prehranjena z minerali in dušikom, ali rastline obilno cvetijo, potem pa cvetovi odpadajo itd.
V Vicenzo in Videm po poteh arhitekta Palladia
GREMO NA IZLET
V soboto, 22. junija 2019
Vstopna mesta: Celje, Ljubljana
Iz Celja se bomo odpeljali ob 3. uri izpred dvorane Zlatorog, na Dolgem mostu v Ljubljani bomo ob 5. uri. Pot bomo nadaljevali proti italijanski meji, peljali se bomo po avtocesti mimo Benetk in Padove do Vicenze, ki ji pravijo tudi Palladijevo mesto, saj jo je preoblikoval arhitekt Andrea Palladio, in je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Postanek in ogled vile Capra, kjer bomo lahko prepoznali njegov značilni slog. Sledita vožnja do vile »Valmarane ai Nanni« in ogled slikovite Palazzine in njenega vrta.
-
Okrogel nadprt krasi prelep cvetlični vzorec, vezen z belim vezom (rišelje). Nežno prosojnost cvetja, vezenega s svetlo rožnato biserno prejico, elegantno poudarimo s temnejšim rožnatim prtom.
Za okrogel prt premera 90 cm potrebujemo 100 x 100 cm belega platna, svetlo rožnato biserno prejico ter svetlo rožnato deljivo prejico za vezenje.
Narisana je četrtina vzorca, ki ga s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 75 odstotkov oziroma po želji in ga nato prerišemo na svileni papir.
-
Privlačno dvobarvno jopico bolero hitro naredimo iz pletenega rokavnega šala, ki ga obrobimo s kvačkano borduro. Morda pa vam bo bolero bolj všeč v samo eni barvi.
Velikosti: 38/40 in 42/44. Opisi za 42/44 so v oklepajih.
Potrebujemo: po 250 (300) g temno in svetlo vijoličaste barve (oziroma po izbiri); pletilke št. 5 in kvačko št. 4.
Vzorci. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne petlje. Kvačkana bordura: nasnutek je deljiv s 14 + 3 začetnimi verižnimi petljami. Kvačkamo v krogih po vzorčni risbi in ponavljamo vzorčno enoto (VE). Vsak krog začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, in ga končamo z 1 polgosto petljo v zadnjo verižno petljo na začetku kroga. Kvačkamo od 1. do 5. kroga, nato 2-krat ponavljamo od 2. do 5. kroga. Pri tem dodajanja v 4. krogu vsakič ustrezno prilagodimo mrežastemu vzorcu.
-
Lansko poletje sem se z dvema prijateljicama odpravila za en mesec na Kitajsko. Ogledale smo si Šanghaj, Xian, Datong, Pingyao, Peking in zaključile v Hongkongu. Kitajska je varna država in za potovanje razmeroma poceni. Starejši nad 60 let imajo precej ugodnosti pri vstopninah in prevozih. Kar pa zadeva nekdaj pregovorno spoštovanje starejših, pa ga vsaj pri prevozih nismo zasledile. Kot je pogosto tudi pri nas, se mladi zagrebejo za sedeže, da lahko v miru igrajo igrice na telefonih ...
Šanghaj je s 23 milijoni prebivalcev največje kitajsko mesto in tudi gospodarski razvoj je tu najhitrejši. Na obeh bregovih reke Huangpu se dvigujejo nebotičniki. Pudong, ki je bil še 30 let nazaj najrevnejši del mesta, se je, potem ko je dobil status posebne gospodarske cone, v trenutku razvil v najbolj gosto poseljen kraj z najvišjimi nebotičniki. Nad vsemi kraljuje Šanghajski stolp s 137 nadstropji, ki je druga najvišja zgradba na svetu. Na nasprotni strani reke pa je mednarodni trgovski del mesta z bankami in hoteli s promenado Bund. Tam sta tudi glavni nakupovalni ulici.
