Ko ob svečnici že kaplja od ledenih sveč, vas vabimo v Selško dolino nad Škofjo Loko na zadnji izlet v zimi, ki pa v prijaznem vremenu lahko prikliče tudi zgodnji občutek prihajajoče pomladi. Pravzaprav gre za dva izleta, ki sta povezana in ju je mogoče brez večjih naporov opraviti drugega za drugim, najprej k Plečnikovemu spomeniku in za njim še na Miklavško goro.

Plečnikov spomenik stoji le nekaj korakov proč od ceste, ki pelje skozi Selško dolino, med naseljema Bukovica in Dolenja vas (da, to je tista vas, kjer so doma leteči bratje Prevc). Ob cesti je parkirišče. Presunljiv pomnik naše zgodovine stoji na mestu, kjer je nemška policija postrelila 19 talcev, da bi zastrašila partizanske domoljube v Selški dolini.

Sneg na smreki je prijeten simbol zimske idile. Sneg na cesti pa povzroča skrbi. In stroške. Kakšna sreča, da je bila do zdaj mila zima s padavinami. Sicer je v Sloveniji zimska služba v uradni pripravljenosti med 15. novembrom in 15. marcem. Zunaj tega časovnega okvira pa gre v akcijo vsakič, ko jo vreme zagode.

Posipanje cest s soljo in peskom preprečuje sprijemanje snega z voziščem in ob nizkih temperaturah pojavljanje ledenih krp na vozišču. Na hitrih cestah delavci zimske službe solijo in plužijo, peska načeloma ne uporabljajo. Na stranskih cestah pa ga posipajo vsakič, ko kaže na poledico. S stališča varne vožnje je preventivno posipanje s peskom in soljo (in magnezijevo raztopino) nujno. Za voznike zelo udobno. Ima pa tudi stranske učinke, kot bi rekli farmacevti. Recimo rjo. Ali razbito šipo.

VRT IN DOM

Visoke grede priporočamo vsem, ki imajo težave s hrbtenico. V mestih krasijo atrijske vrtove, večje balkone in terase. Na podeželju jih najdemo na strminah, težje dostopnih predelih, obrobah vrta. Vse več jih srečamo tudi na zelenjavnem vrtu, saj dajejo vrtu višino in olajšajo delo vsakemu vrtnarju.

Visoke grede so zelo primerne za vse, ki imajo težave s sklanjanjem in želijo imeti lep in urejen vrt. Zagotovo je najpomembnejša odločitev za visoko gredo olajšanje dela. Zaradi toplejših, zračnih in lahkih tal je pridelek tudi zgodnejši, manj je tudi škodljivcev (voluhar). Za lažje delo na vrtu naj bo visoka greda visoka do pasu. Višino torej določite glede na svoje potrebe. Širina visoke grede naj bo prilagojena osebi, ki na gredi najpogosteje vrtnari. Pri širini pazimo, da brez težav dosežemo tudi sredino grede.

Pred mnogo leti je bila vlaga v stanovanjih velika težava. Omet se je spreminjal v prhko zmes, ki je odpadala s sten, na zidovih se je nabirala plesen. Pričakovali bi, da bomo v sodobnem bivalnem okolju lahko pozabili na vlago in se morda bolj ubadali z drugo skrajnostjo, to je presuhim zrakom. Pa vendar je plesen še vedno pogosto prisotna v stanovanjih in kleteh. Pravzaprav srečujemo obe skrajnosti, torej vlažen in presuh zrak, in obe sta lahko zdravju škodljivi in neprijetni.

Presuh zrak nastane v ogretih ali celo pregretih prostorih, ki so načeloma dobro zračeni. Zračenje stanovanjskih prostorov je nujno, ker zamenjamo postan zrak, nasičen z vlago, s svežim. Pozimi, ko je mraz, je tudi zunaj zrak zelo suh in takrat kljub zračenju nastaja zelo suh zrak v prostorih. Ob centralni kurjavi, talnem ali drugem gretju se vsa vlaga posuši in na merilniku zračne vlage lahko odčitamo, da se vlaga spusti na neverjetnih 30 ali celo manj odstotkov. Pomislili bi, da je to zdravo okolje, a ni čisto tako. Ob zelo nizki zračni vlagi začutimo, da imamo suhe ustnice in nosno sluznico, morda nas celo sili na kašelj. Občutljivi imajo lahko težave s sinusi. Najprimernejša zračna vlaga naj bi se gibala malo nad 50 odstotki. Prenizka zračna vlaga slabo vpliva tudi na leseno pohištvo. Krči se parket, še posebej občutljivo je starinsko pohištvo oziroma pohištvo iz masivnega lesa.

Valentin ima sicer ključ do korenin, a očitno tudi ključ do src in ljubezni, saj bo v februarju največ organiziranih pohodov po Sloveniji prav okoli 14. februarja, ko goduje sveti Valentin.

Za Valentinov pohod z najdaljšo tradicijo velja pohod iz Kozjega na Bohor, ki ga organizirata Turistično društvo Kozje in Planinsko društvo Bohor Senovo. Letos bo že petindvajseti. Zgodil se bo v soboto, 16. februarja, ko se bodo pohodniki zbrali ob 9. uri v Kozjem in se podali na okoli štiri ure dolgo pot do koče na Bohorju. Ker je ob poti precej postojank s hrano, napitki in ponekod tudi z glasbo, se bo pohod zagotovo podaljšal. Pot je srednje zahtevna, ob prijavi je treba plačati pet evrov startnine, brez obveznih (medenih) srčkov seveda ne bo šlo.

Vse daljši dnevi prebudijo tudi rastline v našem domu. Rastline kar naenkrat oživijo, začnejo rasti in širiti korenine. Prihaja čas, da presadimo in osvežimo zelene lončnice.

Najprimernejši čas za presajanje je od sredine februarja do konca pomladi. Pri tem je dobro upoštevati, da ne presajamo, ko rastline cvetijo ali nastavljajo popke. Za zadostno količino hranil poskrbimo tako, da odstranimo vrhnjo plast zemlje in dodamo svež substrat. Manjše rastline presajamo vsako leto, večje v velikih loncih pa na vsakih nekaj let.

Črt Škodlar je mož z veliko talenti. Njegovo delo so pogosto spremljali pridevniki, kot so sijajen lutkar, virtuozen animator, odličen organizator, zanimiv filmar, odličen režiser in scenograf, avtor humorističnih in satiričnih oddaj. Delal je v lutkovnem gledališču, na televiziji, pri Triglav filmu, tudi kot svobodnjak. Da bi v svobodnem poklicu preživel, je igral celo orgle v cirkusu in počel še marsikaj, ker je pač neuklonljiv človek, ki se ne preda. Leta 2003 je prejel Ježkovo nagrado za izvirne dosežke. Osvetlili bomo le nekaj drobcev iz njegovega življenja, obdarovanega s talenti.

Pripravlja: Neva Brun

Obletnica/Vodnikovo leto

Ob 200. obletnici smrti pesnika Valentina Vodnika bo v letošnjem letu veliko dogodkov, posvečenih temu jezikoslovcu, pesniku, učitelju, časnikarju in duhovniku. Največ seveda na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Vodnika spoštujemo tudi zato, ker je uspel prepričati Francoze, da je slovenščina postala uradni učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. Napisal je prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika (francoščine), prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk, napisal prvo slovensko kuharico in priročnik za babice. Leta 1797 je začel izdajati prvi slovenski časopis Lublanske novice. Čeprav so ga po odhodu Francozov izključili iz javnega življenja, je prvi pesnik, ki je dobil svoj spomenik, in vreden je našega spomina.