Morda ste se že vozili z avtomobilom, ki ima kovinsko prestavno ročico. Tako veste, da se v kabini avtomobila, temperaturno gledano, dogaja marsikaj. Pozimi nas kovinska ročka zazebe, v sončnih poletnih dneh pa močno speče. Če avto stoji na soncu, se namreč zrak v njem neznosno segreje, do 50, 60 ali celo do 70 stopinj Celzija. Si predstavljate, da bi bili v tem času v avtomobilu?

Žalostno je, da moramo mediji o tem sploh pisati. A žal se dogaja … In čeprav je to povsem nesprejemljivo in neopravičljivo, se v situacijo znamo vživeti. Dojenček je komaj zaspal, prej se je drl na ves glas, vi pa morate nujno skočiti v trgovino. Čisto na kratko, samo mleka je zmanjkalo. Seveda za mleko točno veste, na kateri polici ga v trgovini ponujajo. A ko ga pograbite, se pri blagajni načrt zalomi. Vrsta je dolga, in ko ste vi že čisto pri koncu, blagajničarki zmanjka papirja v tiskalniku računov, povrh pa se je gospodu pred vami razmagnetila kartica. Tako se je »samo skočim, v minuti bom nazaj« raztegnilo na toliko časa, da se je speči otrok v avtu povsem prepotil, pregrel. In žal se smrtni primeri otrok, ki so jih starši pozabili v pregretem avtu, niso pripetili samo v Ameriki. Še več je primerov, ko je takšna vroča smrt odpeljala tudi živalske ljubljenčke.

Polži predstavljajo gospodarske škodljivce na vrtu, polju in sadovnjakih v razmerah, ki so zanje zelo ugodne. To so mile zime in čas z obilico dežja. Tako pa je tudi letos, zlasti ker je obilico vlage spremljala še zmrzal na začetku maja. Mladi poganjki, ki so pravkar pokukali iz stebel, so idealna hrana za te škodljivce. Prav je, da začnemo takoj ukrepati.

Največ gospodarske škode naredijo polži brez hišic iz družin slinarjev (Limacidae) in lazarjev (Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, ker so tako rastlinojedi kot mesojedi. Dejavni so v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato se lotijo mladih rastlinic, listov, mladih poganjkov na drevesnih steblih, raznih semen ipd. Torej so v nevarnosti vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča, okrasne rastline pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Njihovo prisotnost opazimo po najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih, tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice ipd. Nekatere sadike preprosto izginejo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 26. avgusta 2017 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhod iz drugih krajev doplačilo: iz Maribora 20 evrov in iz Celja 10 evrov (če bo najmanj 15 potnikov). Vstopi so mogoči še na poti po Gorenjski.

Prvi dan: S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo odpeljali ob 6. uri. Peljali se bomo proti Karavankam in potem po avtocesti proti Salzburgu in Nemčiji. Prvi postanek bo ob jezeru Königssee, kjer bo čas za sprehod ob jezeru in osvežitev. Pot bomo nadaljevali mimo Salzburga po Bavarski do mesta Passau, ki leži ob sotočju treh rek: Donave, Inn in Ilz. Sprehodili se bomo po mestu in si ogledali mestne znamenitosti. Potem sledijo prevoz do hotela, večerja in prenočevanje.

Tako je Peter Florjančič s svojim življenjem in delom predrugačil znan rek znamenitega filozofa Renéja Descartesa. Pa je tudi sam znamenit, ker je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti, več kot tisoč jih je nepatentiranih, uresničenih pa 41. Po izobrazbi je tekstilec tkalske stroke in prve izzive za izume je našel na svojem področju. Živel je v Monte Carlu, Davosu in Montreuxu v Švici, Firencah, Beljaku in Garmisch Partenkirchnu. Poklic ga je prisilil v mobilnost, imel je 5 državljanstev, 43 avtomobilov, v katerih je po svoji statistiki preživel kar 4 leta, tri na vlakih, leto in pol v letalih, eno leto na ladji, 25 let v hotelih. Ker ni bil nikdar na bolniškem dopustu in ni plačeval za pokojnino, se njegovo delo izumitelja ne sme zaustaviti. Čeprav je marca dopolnil 98 let, še vedno dela, ima svojo pisarno in je tudi ambasador aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja.

Zakaj ne bi uporabnih rastlin (zelišč, dišavnic) posadili v korita in posode? Na zelenjavnem vrtu pa v maju poskrbimo za paradižnik in druge toploljubne rastline.

V večjo pokončno posodo lahko posadimo sivko na steblu, ki poskrbi za višino v zasaditvi. Družbo ji dela jagoda z rožnatimi cvetovi, za kontrast poskrbijo rdečelistni žajbelj, zlati timijan, origano in jiaogulan ali zelišče življenja. Ta trajnica razvije dolge poganjke, ki se razraščajo čez posodo. Prezimi v hladnih prostorih ali na prostem pri do –15 stopinj. Spomladi na novo odžene. Mlade liste uživamo sveže v solatah ali pa jih posušimo za čaj.

New Orleans je dobil ime po francoskem mestu Orléans in stoji na močvirnem jugu ZDA. Na severu je slano jezero Pontchartrain, na jugu pa ovinki slikovite in slovite reke Misisipi, ki se kasneje izliva v valove Mehiškega zaliva. O reki in mestu so napisali že nešteto pesmi in knjig pa tudi posneli filme, najbolj znana pa je pesem o hiši vzhajajočega sonca.

Ima tako pisano in pestro zgodovino kot le redkokatero mesto na svetu. To je kraj, kjer od novoletnih praznovanj s številnimi domačimi in tujimi gosti pa vse do odštevanja iztekajočega se leta za turistične delavce ni oddiha. Vsak dan se kaj dogaja. Uspešno in vse hitreje pa se poleg turizma razvijajo in uveljavljajo tudi druge gospodarske dejavnosti.

Rebrast brezrokavnik

Tudi v prijetnih spomladanskih dneh se včasih ohladi. In takrat še kako prav pride rebrasto pleten brezrokavnik.

Velikosti: 50/52. Za vsako večjo/manjšo velikost dodamo/odvzamemo 2 cm po širini in 2 cm po višini.

Potrebujemo: 850 g volne v ustrezni barvi; pletilke št. 6; 5 gumbov.

Rebrasti vzorec: 1. vrsta (narobna stran): desne petlje. 2. vrsta: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. 3. in vse naslednje vrste: *1 desna petlja, za katero vbodemo 1 vrsto nižje, 1 leva petlja*; od * do * ponavljamo, 1 desna petlja, za katero vbodemo 1 vrsto niže. 3 petlje desno prevlečeno snemamo: 1 petljo desno prenesemo, naslednji 2 petlji popletemo desno skupaj in prevlečemo nastalo petljo skozi preneseno petljo.