Kako bi prenovili ali osvežili balkon, da bi v toplejših mesecih resnično postal mala oaza sredi mestnega vrveža? Potrebujemo dobro voljo, nekaj iznajdljivosti in spretnosti.

Tla na balkonu so običajno kar nekaj centimetrov nižja od tal v stanovanju, in je prag, čez katerega moramo stopiti, kar nevaren. Zato na balkonska tla preprosto položimo lesene plošče. Na vrtnih oddelkih ali oddelkih z lesom večjih trgovin najdemo že pripravljene lesene plošče za terase. To so običajno okrog 40 ali 50 centimetrov velike plošče, narejene iz tankih lesenih letvic, položenih v prečni/vzdolžni vzorec. Če so velike 50 x 50 cm, zavzame vsaka četrt kvadratnega metra, tako potrebujemo štiri za en meter površine.

Tokrat postavljamo na vrtnarsko modno brv rod lepotic, ki že s svojim imenom kaže na skupno lastnost, da se njihovih dozorelih plodov ni dobro dotikati, če nočemo tvegati eksplozivne reakcije. Njihovo rodovno ime nakazuje na nestrpnost plodov, ki komaj čakajo, da z lahkim pokom razmečejo semena kar meter in več po okolici. Tako si narava pomaga ohranjati življenje. Zato je ime nedotika več kot posrečeno, ko pa hočemo za svojo rabo nabirati semena, moramo biti dovolj spretni, da semena ulovimo v svojo dlan.

Dobre stare viže

»Dober harmonikar mora biti nasmejan in dobre volje, igrati pa je treba čim bolj z dušo. Čeprav je lahko marsikaj odigrano tehnično brezhibno, je lahko trud, če ni pravega občutka pri igranju, zaman. Občutek za igranje je izjemno pomemben!«

Takšna je nadvse lepa in tudi uporabna misel Franca Potočarja, upokojenega junaka domače glasbe. Njegova ustvarjalnost je pogosto zvenela tudi na Trški gori nad Novim mestom, slikoviti vinski gorici, kjer so tudi zidanice drugih junakov domače glasbe. Potočarjeva je le dober lučaj nad Henčkovo, zidanica Lojzeta Slaka pa je na drugi strani hriba. Za obe danes skrbijo njuni potomci. Franc je svojo zidanico podedoval z bratom in le redko pride tja brez meha. Marsikatero skladbo je zložil prav na vinorodnem griču, kjer je na harmoniko igral že tudi njegov oče, prav tako Franc.                            

GAIA

S strokovnjaki Kluba Gaia pripravljamo nasvete in odgovore na vprašanja o vrtnih opravilih. Kadar naletite na nerešljivo težavo, pokličite na brezplačno številko 080 81 22 in skušali bomo najti najboljšo rešitev.

Gosenice na zelju

Naša družina obožuje zelje, zato ima pomembno mesto na zelenjavnem vrtu. Vendar pa ga vsako leto napadejo škodljivci in močno poškodujejo liste. Kako ga lahko obvarujemo pred napadi in zmanjšamo škodo?

Zelje napada vrsta škodljivcev, ki se začnejo pojavljati že v maju. Med njimi je metulj kapusov belin, njegova rumeno-zelena gosenica s črno glavo je med najbolj prepoznavnimi. Tu sta še kapusov molj in kapusova sovka, katerih gosenice povzročijo veliko škode. Pred sajenjem sadik spomladi in po obiranju vsega pridelka jeseni je koristno prerahljati vrtno zemljo, saj tako mehanično uničimo bube škodljivcev v zemlji. V sezoni vse kapusnice, ne le zelje, redno škropimo z naravnim pripravkom iz brina in timijana Bio Plantella Thymi, ki z vonjem odžene škodljive metulje, prav tako pa listne uši, ščitkarje in resokrilce.

Avstrija slovi po številnih jezerih, samo na Koroškem jih je menda čez 200. Na začetku aprila smo se bralci Vzajemnosti odpravili raziskovat največja med njimi, ki spadajo med pomembnejše turistične zanimivosti. Kar za dva avtobusa se nas je nabralo in res smo videli veliko vode, a še marsikaj drugega. Kompasovi vodnici Majda in Lili pa sta poskrbeli tudi za to, da smo izvedeli veliko zanimivega.

Največje in najbolj mondeno Vrbsko jezero (Wörthersee) nas je od postanka v Vrbi spremljalo vse do Celovca. Tu nas je pričakal upokojeni profesor Jože Wakounig, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Zbora narodnih predstavnikov, in nas popeljal po mestnih znamenitostih, ki so povezane s Slovenijo in Slovenci. Na stopnicah pred mestnim gledališčem je nastala skupinska fotografija izletnikov. Več fotografij si lahko pogledate na naši spletni strani www.vzajemnost.si.

GREMO NA IZLET

V soboto, 1. julija 2017

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav odhod tudi iz Celja, Kranja in Novega mesta.

Iz Ljubljane bomo odšli na pot ob 6. uri. Peljali se bomo mimo Postojne, skozi Ilirsko Bistrico, nato po avtocesti mimo Reke, ob Bakarskem zalivu, čez most na otok Krk. V Baški se bomo vkrcali na ladjo in zapluli mimo otoka Prviča na Goli otok. Tam si bomo ogledali ostanke nekdanjega taborišča, ki ga je po 1. svetovni vojni zgradila Avstro-Ogrska, po 2. svetovni vojni (leta 1946) pa so ga spremenili v zloglasen zapor za politične zapornike. Potem bomo zapluli do sosednjega otoka Grgura, kjer so ostanki ženskega taborišča, ki je tam...

Žal se je tudi letošnji april končal kot po navadi, saj je ustvaril pogoje za pozebo. Škoda je tu: češnjevi cvetovi se osipajo, kakiji so pozebli in listje odpada, enako je z drugim drevjem in okrasnimi rastlinami. Tudi zelenjavni vrtovi, njive, sadovnjaki in vinogradi je niso nič bolje odnesli. Kako lahko vrtičkar, kmet ali sadjar omili škodo na svoji gredici, njivi in v sadovnjaku?

Brez pravilne ocene škode si ne bomo mogli veliko pomagati. Opazujmo vrt, sadike in drevje. Nekaterih rastlin se je pozeba samo dotaknila, druge požgala. Nekateri listi pa imajo še 50-odstotkov zdrave listne mase. Na drevju, grmovnicah, trti so mladi poganjki počrneli in se posušili. Odpirajoči se cvetovi niso dočakali oprašitve ali pa so jo, toda vse odpada. Podobno je na vrtninah.

Pod obronki Velike in Male Kope me je presenetilo ime raztresenega naselja – Golavabuka. Do njega se je bilo treba podati skozi Slovenj Gradec in potem po cesti, ki vodi do turističnega središča Kope. Ko se začnem izgubljati v prvem gozdu, me na slabo opaznem razpotju ličen kažipot usmeri po manj prometni cesti v Golavabuko. Kmalu se pojavijo prvi travniki in sem ter tja kakšna hiša na razglednih gričih. 

Po navedbah jezikoslovca dr. Silva Torkarja so v stari slovenščini golšasti (pritlikavi, krivenčasti) bukvi pravili voljava bukev in iz te besedne zveze naj bi v nekaj stoletjih nastalo ime Golavabuka. Domačini pa navajajo še eno možnost. Ime naj bi nastalo zaradi bukovih gozdov, ki so nekoč prevladovali na gričevnatih pobočjih. Gozd so izsekavali in nastala so gola območja – od tod prvi del imena golava. Drugi del imena pa nakazuje na bukove gozdove. Les so nekoč potrebovali za kurjenje oglarskih kop. Namesto bukev danes prevladujejo smreke.