Ekskluzivno za bralce Vzajemnosti

V četrtek, 18. maja, ob 20. uri še posebej vabijo bralce Vzajemnosti v Kavarno Union na ogled monokomedije Domna Valiča – Zapornik št. 3.2.3. Domen Valič je znan predvsem po svoji vlogi v seriji Usodno vino in kot sovoditelj oddaje Slovenija ima talent, zato je zagotovo dobro znan tudi vam. Blesti pa v svoji igri Zapornik št. 3.2.3., kjer interpretira različne like. Samo za naše bralce bo cena vstopnine znižana: 10 evrov. Rezervacije na tel. številki 040 33 66 72.

Indonezijsko otočje leži tisoč kilometrov južno od ekvatorja, veliko je le za četrtino Slovenije, poraščeno s pragozdom, prenaseljeno z malimi Indonezijci, namakano s potočki iz jezer izpod tritisočmetrskega vulkana Agunga in obkroženo z oceani. Na letališču južno od Denpasarja pristajajo letala s turisti z vseh celin. Neutrudni taksisti čakajo na stranke s starimi japonskimi kripami in jih razvažajo na vse strani proti Ubudu in Bangliju, proti Lovini na severu in na bele peščene plaže proti Candi Dasi na jugovzhodni strani otoka.

V polhograjski dolini se z glavne cestne povezave, če prihajate iz Ljubljane, v vasi Belica levo odcepi cesta čez Gradaščico in se v nekaj ovinkih povzpne v bližnje raztreseno naselje s precej neobičajnim imenom – Babna Gora. Ime je menda dobilo po pogumnih ženskah. Nad vasjo in Babčarjevo domačijo se dviguje skalni osamelec Babčarjev tabor, na katerem naj bi bilo v času turških vpadov zatočišče domačinov, predvsem žensk in otrok. Med enim izmed napadov naj bi ženske pregnale Turke s polivanjem smole in vrele vode ter metanjem kamnov. Zato so prvotnemu imenu vasi Gora dodali še Babna ...

Sadike paradižnika začnemo saditi v rastlinjake že v aprilu, v tem času jih sadimo tudi v večje lonce, ki jih imamo na zastekljenih balkonih, na vrt pa jih posadimo šele v maju. Tokrat bomo spregovorili o dobrih sortah, dobrih in slabih sosedih, primernih posodah, gnojenju in zemlji, ki je primerna za gojenje paradižnika.

Premer lonca za sajenje paradižnika naj bo 60 centimetrov. Za nemoten razvoj močnega koreninskega sistema naj bo tudi prav toliko globok. V dovolj veliki posodi bo tudi manj težav z zalivanjem. Postavitev na balkonih in terasah bo precej lepša, če bomo izbrali glinene lonce namesto plastičnih. Še preden damo zemljo v lonec, na dno posujemo 5-centimetrsko plast drenaže. To naredimo z glinenimi materiali ali peskom. Čez to plast položimo »filc«, ki poskrbi za to, da zemlja ne zamaši odprtin za odtekanje vode. Za sajenje paradižnika izberemo zemljo, ki jo najdemo v vrtnarskih trgovinah. Običajno je to zemlja, ki je namenjena vzgoji paradižnika in druge zelenjave. 

Spomladi se lotimo pospravljanja, ker želimo stanovanje urediti in očistiti. Pri tem ne moremo mimo shranjevalnih površin. To so razne visoke in nizke omare, police v shrambi in kleti pa vsi tisti zaboji, v katere pospravimo reči, ki jih potrebujemo le včasih in morda nanje sčasoma tudi pozabimo. Garderobne sobe se pri nas pojavljajo v novogradnjah šele v zadnjih letih, so pa še kako dobrodošle. So namenski prostor, običajno ob spalnici, kjer imamo vso garderobo pregledno urejeno in pospravljeno v enem prostoru.

Udobna jopica

Na udobni jopici brez zapenjanja se prefinjeno dopolnjujeta eleganten kvačkani vzorec in preprosto pleten rebrasti vzorec. Jopica je primerna tako za vsakodnevno sproščeno oblačenje kot za slovesnejše priložnosti.

Velikosti: 38/40 in 46/48. Opisi za 46/48 so v oklepajih.

Potrebujemo: 650 (750) g volne; kvački št. 3 in 2,5; krožno pletilko št. 3,5.

Vzorci. – Kvačkani vzorec (kvačka št. 3): nasnutek je deljiv z 20 + 1 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo z 1 oziroma s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo prvo gosto oziroma prvo šibično petljo. Nato kvačkamo petlje pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in zaključimo s petljami po VE. Kvačkamo od 1. do 8. vrste, nato ponavljamo od 3. do 8. vrste. Vzorec začnemo z vrsto na narobni strani. Rebrasti vzorec: nasnutek je deljiv s 4. Vrste na narobni strani: 1 krajna petlja, menjaje pletemo 2 levi in 2 desni petlji, končamo z 2 levima petljama in 1 krajno petljo. Vrste na licu: petlje pletemo kot leže.

Zajček

K pomladni ali velikonočni dekoraciji spadajo zajčki. Položimo jih k priboru ali pa razporedimo po mizi. Lahko pa jih navežemo na različno dolge nitke in jih nalepimo na lestenec.

Potrebujemo: kvačko št. 3 in prejo za kvačko št. 3, škarjice, šivanko za pletenine.

Kako naredimo: skvačkamo 5 verižnih petelj, ki jih sklenemo v krog s polgosto petljo. Naredimo 3 verižne petlje, nato vbadamo kvačko v krog in naredimo 5 šibičnih petelj. Potem naredimo 6 verižnih petelj in vbodemo v prvo verižno petljo ter naredimo polgosto petljo. Naprej kvačkamo tako, da kvačko vbadamo v krog. Naredimo 9 šibičnih petelj, nato krog sklenemo s polgosto petljo. Naredili smo telo z repkom. Zdaj začnemo kvačkati glavo. Naredimo 3 verižne petlje, nato pa v spodnjo polgosto petljo vbodemo dvakrat. Naredimo 2 šibični petlji. Za uho naredimo 8 verižnih petelj in ga zaključimo s polgosto petljo, nato naredimo še eno šibično petljo, ki jo vbodemo v vrat. Sledi drugo uho in še ena šibična petlja. Nato naredimo 3 verižne petlje in polgosto petljo, ki jo naredimo zadaj na vratu. Nitki zadelamo s šivanko za pletenine.

Trač ali Mnogo hrupa za nič

Novi muzikal, ki si ga lahko ogledate v Mestnem gledališču ljubljanskem, je navdihnila istoimenska Shakespearova komedija, libretist in korežiser Gašper Tič ji je dodal to, kar je značilno za sedanji čas. V mislih je imel rumene medije, ki živijo od tračev. Od angleške komedije je ohranil ljubezenske zaplete, hrepenenje, preizkušnje, spletke, obrekovanje, ki jih morajo zaljubljenci prestati, da si lahko skočijo v objem. Besedilo je duhovito, zabavno, in občinstvo dolgo ploska že med predstavo, za kar imajo veliko zaslug tudi odlični igralci: Uroš Smolej v vlogi župnika, Iva Krajnc Bagola – načitana hči, Tanja Ribič – njena mama in oštirka Maša, Gregor Čušin – oče in gostilničar ter vsi, ki igrajo, pojejo ter se odlično gibajo po odru. Avtor glasbe Davor Herceg s svojimi glasbeniki igra v živo, predstavo pa dopolnjujejo še odlični plesalci.

Že dolgo ni bilo za kako razstavo pri nas tako veliko zanimanja, kot je za razstavo Skrivnost lože. Prostozidarstvo na Slovenskem. Prostozidarstvo je bilo vedno pod strogim očesom javnosti, pogosto ga povezujejo s politiki, zarotniki, tistimi, ki bi radi vladali iz ozadja. Kritizirali, obtoževali in celo prepovedali so ga številni politični sistemi, fašizem, nacizem, komunizem, v novejšem času tudi islam, nenaklonjena mu je bila tudi Cerkev, saj je papež Klement XII. že leta 1738 obtožil prostozidarje krivoverstva, čeprav jih danes Cerkev ne napada več. Po padcu berlinskega zidu se je svobodni duh prostozidarstva vrnil v srednje in vzhodnoevropske države, tudi v Slovenijo. Ker pa je glavna lastnost prostozidarjev, kot poudarjajo sami, to, da delajo dobro, hkrati pa molčečnost, je razumljivo, da je sumov izjemno veliko, skrivnosti, ki burijo domišljijo, še več, zato bomo poskušali predstaviti gibanje, ki ima večstoletno zgodovino.