Ko se temperature dvignejo nad pet stopinj, žal oživijo tudi klopi, ki že težko čakajo na prve gostitelje. Klopi so tudi pri živalih prenašalci resnih bolezni, v naših krajih sta razširjeni predvsem borelioza in erlichioza. Psi so še posebej izpostavljeni okužbam, saj na sprehodu radi pokukajo za vsak grmiček in vtaknejo smrček v živo mejo, ker imajo višjo telesno temperaturo kot ljudje, pa jih imajo klopi še raje.

Znaki okužbe s klopnimi boleznimi so na začetku blage in precej neznačilne – utrujenost, pomanjkanje teka, včasih povišana temperatura ali blago šepanje … Če veterinar na osnovi klinične slike in rezultatov krvnih preiskav posumi na okužbo s klopnimi boleznimi, pošlje vzorce krvi na testiranje in v primeru potrjene okužbe predpiše terapijo – antibiotik, ki ga je treba jemati polne 4 tedne. Na srečo ga živali kar dobro prenašajo, izboljšanje počutja pa se po navadi pokaže že v nekaj dneh.

Tokratni pomladni zapis naj bo namenjen izključno kosmatincem ali velikonočnici, ki sta najbolj uveljavljeni imeni za rastlinski rod, ki je pri nas v naravi ogrožen, zato pa je dovolj možnosti za gojenje in občudovanje vrtnih različkov. Ti so vzgojeni v vrtnarijah, po svoji barvni in oblikovni pestrosti pa presegajo one s prvotnih rastišč. Le mimogrede naj omenimo, da nekateri rečejo velikonočnica tudi bergeniji, ki je pogosta trajnica naših vrtov in tudi cveti ob največjem spomladanskem krščanskem prazniku.

DOBRE STARE VIŽE

»Najpomembnejša odskočna deska pri igranju so ljudje, občinstvo. Če ustvariš skladbe, ki so jim všeč, ti je uspelo. Nam se je celo zgodilo, da so našo skladbo Skupaj za vedno poslušalci preimenovali v Žena, ob tebi sem srečen,« pravi Rudi Poljanšek, vodja Ansambla bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline.

Rudi Poljanšek se spominja, da je bila harmonika včasih celo premoženje. S starejšim bratom Danilom sta imela srečo, da je bil oče krojač, in ko je nekemu vaškemu godcu naredil obleko, sta se namesto plačila dogovorila, da mu prinese harmoniko, saj je videl, da sta krojačeva sinova navdušena nad glasbo. In sta se res hitro naučila igrati pesem Na planincah in podobne ljudske napeve. Všeč sta jima bila ansambla Beneški fantje in Avsenik. Toliko sta igrala na harmoniko, da je oče nekega dne harmoniko vrgel v peč. A ko je Danilo začel delati pri nekem mizarju, si je kmalu kupil harmoniko. Rudi se spominja, da je bila rdeča in da je stala 13 tisočakov. In potem se je začelo zares ...

V času zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kakovostna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo. 

Ljudje nam pogosto postavljajo vprašanja. Ali je hrana še bio, če uporabim mineralno gnojilo? Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave? Moram priznati, da so to res težka vprašanja, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev. Kje naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če vrta ali njive nič ne gnojimo.

Čeprav je Ljubljančanka Erika Železnik že kot gimnazijka obiskovala slikarsko šolo, se je začela s slikarstvom resno ukvarjati šele pred dvajsetimi leti. Obiskovala je zasebne slikarske šole in tečaje, izpopolnjevala svoje znanje in odkrila, da ji umetnost res leži. Nekaj časa je kot samostojna ustvarjalka na področju kulture slikala na svilo ter oblikovala glino. Odkar je upokojena, veliko slika, našla je svoj slog, a se še vedno uči, zato se redno udeležuje slikarskih kolonij, ekstemporov in drugih srečanj. Je članica likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher ter Društva likovnikov Ljubljana.

Dragi bralci in prijatelji, naše že 13. srečanje bo potekalo v Neumu v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov. Pridružite se nam od četrtka, 1. junija, do nedelje, 4. junija 2017. 

Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, zanimive izlete po bližnji in daljni okolici, poučna predavanja in večerne zabave s plesom. Nastanjeni bomo v prenovljenem Grand hotelu Neum s štirimi zvezdicami, ki leži tik nad obalo. Vse sobe so zelo prostorne in z balkonom, obrnjenim na morsko stran. Hotel ima velik letno-zimski bazen, fitnes, velneški center in več dvoran za prireditve in druženja.

GREMO NA IZLET

V soboto, 10. junija 2017

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav odhod tudi iz Celja in Kranja.

Z Dolgega mosta v Ljubljani bomo odšli na pot ob 7. uri. Peljali se bomo po avtocesti proti Novi Gorici in Solkanu, ob poti so mogoči vstopi. Občudovali bomo lahko znamenit solkanski most, potem bomo pod obronki Sabotina nadaljevali pot v Goriška brda, ki jih krasijo vinogradi in nasadi češenj, marelic in breskev. Skozi Kojsko se bomo zapeljali v Gonjače in se povzpeli na 23 metrov visok razgledni stolp, od koder je lep razgled na Furlanijo, Julijske Alpe in Dolomite, vse do Jadranskega morja. Naslednja postaja bo briška vasica Šmartno, potem pa bomo nadaljevali v Dobrovo na praznik češenj. Sledita ogled vinske kleti Dobrovo in pokušina njihovih vin. Za doplačilo pa si boste lahko ogledali več kot 400 let staro graščino Gredič – prizorišče snemanja znane televizijske serije Ena žlahtna štorija. V Ljubljano se bomo vrnili v večernih urah.

Na avtomobilskem trgu smo zadnja leta dobili male terence: suve, crossoverje, križance … Pogosto so to avtomobili, za katere so marketinški strokovnjaki najprej razlagali, da so to vozila za mlade japije in podobne navdušence nad raznimi novodobnimi novotarijami. Sploh ker so to pogosto dizajnerski, drzni in nastopaški izdelki ostrih linij. A kot so presenečeno ugotovili prodajalci avtomobilov, so male suve vzljubili zlasti starejši.

Kaj je na njih tako všeč starejšim? Predvsem so to nekoliko višji avtomobili, v katere vstopamo pokončneje, kar je hrbtenici prijaznejše. Sedeži teh avtomobilov so tudi višje nameščeni, kolena so zato med vožnjo bolj pokrčena, ne tako iztegnjena, kar prav tako ugaja starejšim.

Mimoza že cveti

 Vejica nežno puhaste mimoze, povezane s pentljo, naznanja, da pomlad ni več daleč.

Vejico mimoze s pentljo (ali brez nje) lahko poljubno sestavimo v privlačne vzorce. Vezemo v križnem in linijskem vbodu na platno, na katerem lahko štejemo niti. Vezemo s 3 ali 5 nitkami deljive prejice čez 2 x 2 niti na blagu. Cvetove, liste in pentljo poudarimo z linijskim vbodom v ustrezni barvi. Izvezemo ga z dvojnimi sprednjimi vbodi.

Za vezenje mimoze potrebujemo prejice v rumeni in oranžni barvi ter tri odtenke zelene barve. Za vezenje pentlje pa potrebujemo svetlo in temno modro, svetlo in temno rdečo, svetlo in temno oranžno ter svetlo in temno zeleno prejico.